Vlada Republike Slovenije je danes sprejela sklep, na podlagi katerega bo minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek z Občino Šoštanj podpisal pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja – dvorca Gutenbuchel. Nepremičnina se na občino prenaša zaradi izvedbe projekta Revitalizacija in obnova Dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Občina bo dvorec namenila kulturno-umetniškim, izobraževalnim in turističnim dejavnostim, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.
Projekt bo zaključen najkasneje v osmih letih po podpisu pogodbe. Ob tem bosta ustvarjeni dve novi zaposlitvi. S prevzemom kulturnega spomenika državnega pomena se Občina Šoštanj zavezuje k njegovi obnovi in oživitvi, izboljšanju javne dostopnosti ter zagotavljanju njegove uporabe v skladu z njegovim družbenim pomenom, so dodali. Pogodbo o brezplačnem prenosu bosta minister in šoštanjski župan Boris Goličnik podpisala jutri zjutraj, dva dni pred volitvami. "Občina Šoštanj je pri pripravi gradiva, ki je bilo podlaga za brezplačni prenos, opredelila razvojne namene na dvorcu. V prvih letih bo potrebno dvorec temeljito obnoviti in ga pripraviti za nove vsebine. V Dvorcu se načrtujejo predvsem kulturno umetniške, izobraževalne in turistične dejavnosti. Občina pridobiva objekt, ki bo po prenovi predstavljal pomemben prostor ohranjanja dediščine in zapuščine družine Woschnagg, ki je bila od 18. stoletja ključna za nastanek in razvoj mesta Šoštanj, prav tako pa bo to mesto, kjer se bodo srečevali domačini in ga bodo radi obiskovali tudi gostje," sporočajo z občine in dodajajo, da je podpis pogodbe rezultat sodelovanja in dela številnih deležnikov; poleg prizadevanj župana Borisa Goličnika in sodelavcev na Občini Šoštanj in ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, tudi Razvojne agencije SAŠA, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje in medresorskega sodelovanja ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ministrstva za zdravje in ministrstva za finance ob podpori ostalih ministrstev in celotne Vlade RS, so dodali na občini.
A še veliko pred sedanjim županom in ministrom se je za izjemen dvorec, ki je od leta 2013, ko stavbe ni več uporabljala Psihiatrična bolnišnica Vojnik, sameval, zavzemala domačinka in arhitektka Mateja Kumer. Že enajst let mu je poskušala vdahniti nove vsebine. Skupaj s cvetličarjem Simonom Orgizkom sta pred leti organizirala adventne in velikonočne razstave, zadnja leta sicer le adventne, finančno je pri tem vsako leto deloma pomagala tudi občina.
Podpis pogodbe je zanjo vesel dogodek, je pa termin podpisovanja pustil slab priokus. "Objave o prenosu Dvorca Gutenbuchel razumem kot interpretacijo procesa, ki v resnici poteka že več kot desetletje in nikakor ni rezultat enkratne odločitve ali posameznega političnega obdobja. Gre za dolgotrajen in večplasten proces, ki vključuje vprašanja lastništva, upravljanja, varstva kulturne dediščine ter predvsem konkretnega dela na terenu. V tem času dvorec ni 'čakal na prenos', ampak je preživel izključno zaradi dela – vzdrževanja, vsebin, dogodkov in stalne prisotnosti ljudi, ki smo verjeli, da si tak prostor zasluži prihodnost. Zato je ustvarjanje vtisa, da je današnji rezultat posledica nekega političnega obdobja, poenostavljeno in intelektualno nepošteno," se je za Večer odzvala Mateja Kumer. Še drugače: "Gre za proces, ki ga politika dolgo časa ni uspela zaključiti, medtem ko smo ga drugi dejansko držali pri življenju. Brez dolgoletnega dela na terenu danes ne bi bilo ničesar, kar bi bilo mogoče prenesti. Prenos lastništva na občino Šoštanj, je korak, ki bi moral biti narejen že zdavnaj."
"Prihodnost dvorca ne bo odvisna od tega, kdo o njem govori, temveč kdo ga zna razumeti."
Ni znano, kakšna revitalizacija čaka dvorec in ali so sredstva za to zagotovljena. "Dvorec Gutenbuchel kot kulturni spomenik državnega pomena zahteva predvsem dolgoročen, strokovno utemeljen in odgovoren pristop, ki presega trenutne interpretacije in se osredotoča na njegovo trajnostno prihodnost. Takšni objekti ne bi smeli postajati del političnih zgodb, temveč odgovornega, strokovnega in dolgoročnega upravljanja.
Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da je bila zgodovina dvorca tudi prelomljena in zaznamovana z odvzemom njegove prvotne lastnine družini Woschnagg. Prav zato se danes upravičeno odpira širše vprašanje odnosa do dediščine: kako ravnamo s tem, kar nam je bilo zaupano, in ali znamo kot družba takšne zgodbe tudi spoštljivo nasloviti," dodaja.
Da je dvorec v vseh teh letih ostal živ, gre iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli prispevali s svojim delom, znanjem in dejanji, je še poudarila. "Posebna zahvala gre strokovnim sodelavcem, obiskovalcem, skupinam in posameznikom, ki so vsa ta leta prihajali na dvorec, ga podpirali s svojo prisotnostjo in pomagali ohranjati njegovo zgodbo živo. Prav ljudje so tisti, ki so dvorcu dali smisel, energijo in življenje. Prihodnost dvorca ne bo odvisna od tega, kdo o njem govori, temveč kdo ga zna razumeti."
Dvorec sicer ni več enovit, spodnje zemljišče ob vstopu na nekoč impozantno ozemlje dvorca je v lasti zasebnika; do zemljišča je prišel z zamenjavo drugega zemljišča s Premogovnikom Velenje. Znamenit je bil tudi stekleni rastlinjak dvorca, ki je zadnja leta bleda slika nekdanje veličine. Po opisu Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje, je dvorec v virih prvič omenjen leta 1575. Vlada je Dvorec skupaj s parkom 10. maja 2022 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Skozi stoletja je dvorec doživel več prenov, zadnjo večjo leta 1925, ko je bila stavba temeljito prenovljena za družino Woschnagg. Po nacionalizaciji posestva po 2. svetovni vojni je bil v dvorcu od leta 1963 do 2013 sedež dislocirane enote Psihiatrične bolnišnice Vojnik. ki je bila do sedaj tudi upravitelj objekta. Iz obdobja zadnje prenove se ohranil večji del kvalitetnega interierja, vključno z originalnimi tlaki, stopnišči, notranjim pohištvom, svetili, lončenimi pečmi, lesenimi opaži, štukaturami … Vhod krasita kipa puttov kiparja Ivana Napotnika, kot personifikaciji poljedelstva in vinogradništva.
