Lokalna hrana vsaki kuhinji, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije smo, da piko na i, da so jedi svežega okusa. Milan Vokić, šef restavracije Pepe Nero na portoroškem letališču, ki ima v slovenski kulinariki že veliko kilometrine in se je pred časom odločil, da kulinariko iz notranjosti Slovenije prenese še v kuhinjo Primorske ter tako poveže eno z drugo, se še kako zaveda pomena lokalnega, zato v ospredje vedno postavlja doma pridelano hrano, ki je sveža in o kateri natančno veš, od kod prihaja.
Edina prava sol je tista iz solin
Prav tako pa ne zanemarja kombinacije s sezonskimi sestavinami, saj to, trdi Vokić, ustvarja tiste prave okuse. Je pa nekaj, brez česa si dobre kuhinje ne zna predstavljati. Sol. Pa ne kakršna koli, edina prava je domača, tista iz solin, ki se lesketa v soncu in daje jedem, ki jih pripravljajo v restavraciji, streljaj od Sečovelj, najboljši okus. Prepričan je, da sta v kuhinji dve sestavini, ki morata biti vedno pri roki in ne smeta manjkati, sicer jed ne bo okusna. "Ena je sol, druga pa poper. Soli je na Primorskem v izobilju, poper pa smo morali prinesti s seboj," malo za šalo, malo zares pripomni Vokić.
Gostje si želijo poskusiti domače
Ko Milana Vokića, šefa restavracije Pepe Nero, vprašamo, kakšen je slovenski gost, ga oceni kot gurmana, ki mu ni vseeno, kaj mu postavite na mizo. Prav tako opaža, da je lokalno pridelana hrana tisto, kar si želi vedno več ljudi na svojem krožniku. "Zanima jih od kod so mesnine, zelenjava, ali je riba sveža, ali pripeljana od drugod. Vsa ta vprašanja sploh niso moteča, ampak dobrodošla, saj je danes izredno pomembno, da vemo, od kod prihaja hrana, ki jo uživamo," poudari Vokić. Podobno je pri vinih: tako Slovenci kot tudi tujci želijo poskusiti slovenska vina. "Medtem ko tujci povprašujejo po lokalnih vinih, smo Slovenci še bolj zahtevni, saj si želimo poskusiti nova, sveža vina, ki jih ne poznamo. In Primorska je pravi naslov za to, saj imamo izjemno veliko svežih vin, ki se dobro podajo k lokalnim specialitetam," še pove sogovornik.
"Solni cvet, olive, domače oljčno olje, sveža zelenjava in sezonsko sadje, kraški pršut, ki zori na vihravi burji, domače salame, katerih vonj je božanski - sveži vonji in okusi darov iz morja ... Kaj bolj okusnega si je težko predstavljati," pravi Vokić. In to tekne vedno - zjutraj, popoldne, pozno zvečer. Pomembno je še, da vse skupaj "začinimo" s kozarčkom kakšnega dobrega belega ali rdečega vina, vsekakor od lokalnega pridelovalca, pripomni Vokić, saj so vina slovenske Istre izredno kakovostna.
Ogromno različnih dobrot na majhnem prostoru
Dobri poznavalec slovenske kuhinje kljub temu prizna, da so bili na začetku v dilemi, katere jedi sploh uvrstiti na jedilnik, da bi po eni strani ohranili pristne okuse slovenske Istre, hkrati pa dodali še ščepec kulinaričnih dobrot iz drugih delov Slovenije. Naša država namreč na majhnem prostoru premore ogromno različnih okusov in dobrot, na katere smo lahko upravičeno ponosni, in zato ne vidi težav, da kdo na Primorskem prične svoje kulinarično popotovanje z okusnim govejim biftekom, po glavni jedi, v kateri prevladujejo morski okusi, na primer na žaru pečen brancin, orada ali pa hobotnica iz pečice, pa se posladka še s tradicionalno blejsko kremno rezino, ker ta pač tekne, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije smo.
Na Primorskem niso samo ribe
Kot ima vsaka slovenska pokrajina svoje kulinarične dobrote, jih ima tudi Primorska. In ne, povsem napačno razmišljamo, če menimo, da se na Obali jedo samo ribe in druge morske jedi. Vokić opozori, da je zelo pomembno, kar se tiče tipične primorske kulinarike, da imaš sveži ulov: "Kajti le tisto, kar sveže prihaja iz morja, je res odličnega okusa." Vendar pa morske jedi niso edino, kar ponuja raznolika primorska kuhinja. Po besedah sogovornika so zanjo značilne številne posebnosti - v Istri, na Vipavskem in Krasu, na Idrijskem, v Posočju, Goriških Brdih, na Tolminskem in v Brkinih, vse pa povezujejo velika strast do lahke, a zelo dobre hrane, začimbe mediteranskega podnebja in primorska živilska podjetja, ki ohranjajo tradicionalne recepture, predvsem pa je veliko lokalnih pridelovalcev in predelovalcev, ki skrbijo, da so živila res domača.
