Saj videli smo jo doslej zelo malo, japonsko prestolnico. Precej zaradi dela in nekaj zaradi covid pravil, ki nam v prvih 14 dneh bivanja v državi prepovedujejo gibanje zunaj uradnih poti, karkoli že to pomeni. Menda lahko greš po svoje le za 15 minut v trgovino, in še to zgolj, če kaj nujno potrebuješ. Na obiske gostiln in restavracij ali oglede znamenitosti lahko mirno pozabiš. Čeprav so se, kot slišim, po enem tednu nekateri že kar sprostili.
A kar smo videli, je impresivno. Pa ne le zaradi velikosti, ker Tokio kot 13-milijonska svetovna metropola sega sto kilometrov od enega do drugega konca. Kar preneseno pomeni v - neskončnost. Ne vem sicer, kakšen je njegov utrip v normalnih časih, toda sklepam, da bistveno bolj živahen kot te dni, ko na ulicah niti približno ni mravljišče, čeprav so v mestu olimpijske igre. Gneča na pločniku je znosna, hoja neovirana in omogoča ne le prebijanje od točke do točke, ampak sproščen potep. Da se kdaj ustaviš, ozreš po kavarnah, restavracijah, ki bolj ali manj samevajo. Po ljudeh, ki so si zaradi mask še bolj podobni kot jajce jajcu, po butikih, nebeških nebotičnikih in drugih stavbah.
Včeraj sem spet prestopil meje in pešačil dva kilometra do hotela novinarskih kolegov (vožnja z avtobusom bi mi vzela dve uri), od koder smo se zapeljali na Rogličev kronometer. In lahko brez kančka dvoma trdim, da je Tokio najčistejše mesto, kar sem jih kadarkoli obiskal. Pa ne le izmed (več)milijonskih, ampak v vseh kategorijah, vključno z našimi Mariborom, Ptujem, Celjem, Ormožem … čeprav smo tudi mi na tej lestvici dokaj visoko.
Tu smo lahko mirni in ponosni; toda prestolnica dežele vzhajajočega sonca je klasa zase! Na tleh ne vidiš papirčka, kaj šele cigaretnega ogorka, plastenke ali drugega odpadka. Le slikovito oblikovane pločnike v kombinaciji asfalta in tlakovcev, s kakšnim drevesom, grmičkom ali drugim zelenjem vmes, da je korak prav v užitek.
In ne vidiš niti koša za smeti!? Le pred trgovinami s špecerijo jih imajo, kjer seveda ločujejo, drugače pa lahko z lončkom kave tavaš po mestu. Od kod jim takšen odnos do okolja, ne vem, ker niti ne bi mogel potrditi, da so "zero-waste" družba, takšni, ki ne ustvarjajo odpadkov. Pijača je kot pri nas v lončkih in pločevinkah, hrana v vrečkah, foliji ... A spoštljivo se ne obnašajo zavoljo kazni. Kako te odvržena smet udari po žepu, raje ne bi preverjal na lastni koži, nobeden od vprašanih pa tega ne ve. Sporočajo le to, da to ni stvar, ki si jo lahko privoščiš ali si je ne moreš, ampak stvar kulture.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
