Vzporedna svetova sta nastala v odštevanju do Tokia 2021, no, Tokia 2020. V enem so Mednarodni olimpijski komite (Mok) in japonska vlada, ki hočejo igre za vsako ceno, pa tudi večina športnikov, ki bi se seveda končno spet radi spustili v boj za kolajne, olimpijska priložnost je pač redka. Drugačen svet živijo Japonci, utrujeni od prvega, drugega, tretjega in zdaj menda že četrtega vala koronavirusa. Vmes so zmerni skeptiki, kakršna je Naomi Osaka, teniška zvezdnica, ki je v nedeljo s turnirja v Rimu v domovino sporočila: "Celo življenje čakaš na olimpijsko priložnost, seveda si iger želim. A zdi se mi, da tvegamo zdravje ljudi. V deželo bo prišlo na tisoče tujcev ..."
Čeprav je Tokio od petka v podaljšanem izrednem stanju, ki zdaj velja do konca maja, je bil v nedeljo prizorišče še zadnjega olimpijskega testa. Atletske generalke. Kako bodo videti igre nove moderne dobe, v času pandemije, opiše nedeljski udeleženec, olimpijski prvak na 100 metrov iz leta 2004 Justin Gatlin. "Test na covid vsak dan. Prehranjevanje v hotelski sobi. Zunaj v mestu pa le takrat, ko vstopiš na avtobus, smer stadion. Ampak cena, ki jo moramo plačati, se mi zdi vredna tega, da lahko tekmujemo. Varnega, več kot varnega sem se počutil," je zadovoljen z olimpijskim mehurčkom. Dočakal je redko čast, bil eden od devetih atletov iz tujine, ki so se pomerili z domačini. Zato je lahko na 100 metrov zmagal z ne ravno briljantnim časom 10,24.
60
odstotkov Japoncev je proti igram v Tokiu
Skupno je bilo v nedeljo na olimpijskem stadionu v dveh izmenah 420 športnikov. Brez navijačev, seveda, saj bodo tuji v Tokiu prepovedani, kaj storiti z domačimi, bodo odločili prihodnji mesec. Tekli so na kratke, srednje in dolge proge, suvali kroglo in metali kopje, se šli troskok in skok ob palici ... Predvsem pa vadili, kako zaobiti nevarnosti covida. Gatlina, ljubitelja Netflixa, samotarjenje v hotelski sobi ni motilo, pri 39 letih ima še motiv več: "Dobil sem sina. Da bo očeta videl nastopiti na olimpijskih igrah, to me žene. Kajti to bodo moje četrte in zadnje igre."
Da zunaj olimpijskega stadiona ni vse tako, kot naj bi bilo, kaže tudi preložitev obiska predsednika Moka Thomasa Bacha, ki bi v Tokiu moral pristati ta teden. Menda pride prihodnji mesec, nespodobno bi bilo paradirati po olimpijskih objektih v času, ko je japonska metropola v izrednem stanju. In brez podpore domačinov bi bila vsaka nepremišljena poteza še bolj na udaru. Po svežih raziskavah javnega mnenja je več kot 60 odstotkov Japoncev za odpoved iger, ki naj bi se začele 23. julija in končale 8. avgusta, preložitev za še eno leto tako ali tako ne pride več v poštev. V petih dneh, odkar so jo sprožili, je peticijo proti igram podpisalo čez 300 tisoč državljanov.
Plemenita ideja, da bo šport s svojim največjim dogodkom znanilec zmage človeštva nad virusom, se tako sesuva, predsednik japonske vlade Jošihide Suga se je v parlamentu branil, da ni "nikoli postavljal olimpijskih iger na prvo mesto". Navzven sila organizirana država, kjer je covid doslej ob 650 tisoč primerih vzel nekaj manj kot enajst tisoč življenj, se muči s cepljenjem prebivalstva - vsaj en odmerek cepiva sta dobila vsega dva odstotka od 126 milijonov Japoncev. Premier obljublja, da bodo cepljenje močno pospešili, a olimpizem je ta hip daleč od misli meščanov Tokia, kjer živijo nov lockdown brez družabnega življenja, potem ko so se komaj privadili prepevanja skozi maske v tako priljubljenih karaoke barih. Še olimpijska bakla bo, da se izognejo množičnemu zbiranju radovednežev, v mnogih prefekturah ubrala pot po stranskih cestah.
