Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška je organizirala prvi turistični forum, ki so ga poimenovali Dan koroškega turizma. Dogodek, ki je privabil veliko koroških in drugih turističnih ponudnikov, je bil namenjen povezovanju, spodbujanju sodelovanja in skupnemu razmišljanju o prihodnosti turizma v regiji.
Izjemen turistični potencial
"Turizem je priložnost, ni pa samoumevnost. Koroška ima zgodbo, močno, prepoznavno in tudi drugačno. Imamo hribe, reke, gozdove, kulturno dediščino, toda danes so časi, ko takšne danosti same po sebi niso več dovolj. Turistični uspeh ne pride sam po sebi, ne pride slučajno, pride pa z jasnim načrtom, sodelovanjem, inovativnostjo in pogumom, da mislimo drugače," je prepričan Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Da turizem zahteva predvsem sodelovanje, je poudaril. "Turizem ne pozna mej. Ne občinskih in včasih tudi ne državnih. Gost potuje zaradi občutka, izkušnje in zgodbe. In prav je, da te zgodbe oblikujemo skupaj," je dejal. Da ni naključje, da je prvi forum potekal ravno v dvorcu Bukovje, je poudaril Preksavec. "Dvorec Bukovje je primer, kako lahko dediščino preoblikujemo v motor razvoja, v prostor kulture, srečevanj, prostor turizma in promocije identitete našega kraja. Tudi turizem Koroške bo uspešen, ko bomo znali svoje posebnosti prevesti v doživetja, pristna, butična, zelena," je prepričan.
Koroška ima izjemen potencial, je še poudaril. Ponuja možnosti za pohodništvo, gorsko kolesarjenje, vodne aktivnosti ob reki Dravi, podeželski mir in avtentičnost. "Če bomo znali te elemente povezati v celovite produkte, bo Koroška postala regija, ki ne ponuja nekaj malega od vsega, temveč nekaj posebnega in drugačnega, česar drugje ni. Zato je ta forum prvi korak, a pomemben, če bomo znali vzpostavljati partnerstva, se povezati, dati prostor kreativnim idejam in se usmeriti predvsem v kakovost in ne količino," je še dejal dravograjski župan.
Kje vidijo Koroško leta 2030
Da je Koroška edinstvena tudi zaradi neobljudenosti, je poudarila Ana Pisar Čivčić, projektna vodja RRA Koroška. "Naša prihodnja rast, ki so jo želimo, mora biti usmerjena, premišljena, da bo Koroška ostala zakladnica presenečenj," je poudarila. Leta 2024 so začeli analizo panoge turizma na Koroškem, kar je bil del procesa priprave nove strategije. "Analiza nam je pokazala kar nekaj izzivov, s katerimi se bomo soočali, hkrati pa navrgla številne edinstvenosti in dodano vrednost, na kateri gradimo," je poudarila. V letu 2024 so zabeležili 55 tisoč prihodov in 134.600 prenočitev, od tega je 60 odstotkov domačih obiskovalcev, 40 odstotkov pa gostov iz tujine, prevladujejo pa gosti iz Avstrije, Nemčije, držav bivše Jugoslavije, držav Beneluksa, Poljske, Češke, Madžarske in Slovaške. "V letu 2024 smo uspeli pobrati nekaj več kot 100 tisoč evrov turistične takse, povprečna doba bivanja pri nas je bila 2,9 dneva, povprečna stopnja zasedenosti vseh namestitvenih kapacitet na letni ravni pa je bila samo 19-odstotna," je pojasnila. Poudarja, da bodo morali nasloviti tudi izziv izrazite sezonalizacije, s katero se soočajo, saj so za turiste zanimivi predvsem pozimi in poleti. Vizija razvoja do leta 2030 je, da Koroška postane prepoznavna kot vodilna trajnostna destinacija, kjer se v harmoničnem sožitju prepletajo neokrnjena narava, bogata kulturna dediščina in gostoljubje lokalne skupnosti. Postavili so si tudi zelo ambiciozne kvantitativne cilje. Med drugim si želijo 15-odstotno letno rast prenočitev, 10-odstotno rast prihodov, večanje stopnje zasedenosti namestitvenih kapacitet, večanje deleža tujih gostov, podaljševanje dobe bivanja in uravnoteženega obiska skozi celo leto.
Velik del turističnih potencialov ne živi v polni meri
Da ima Koroška izjemne turistične priložnosti, ki pa so velikokrat premalo izkoriščene, je poudaril Uroš Rozman, direktor RRA Koroška. "Koroška ima številne prednosti, ki so v sodobnem turizmu izjemno pomembne," je dejal. Izpostavil je predvsem naravno okolje, ki omogoča razvoj atraktivnega, zelenega, predvsem pa trajnostnega turizma. "Prav tako ima močno kulturno in zgodovinsko identiteto - od koroških kmetij, tradicionalnih obrti do bogate industrijske dediščine -, ki jo lahko spremenimo v privlačne turistične zgodbe," je še poudaril Rozman. Izpostavil je tudi avtentičnost in pristnost, ki jo današnji obiskovalci vse bolj iščejo. Da je bližina Avstrije velika strateška priložnost, je še poudaril.
"Omogoča, da lahko proizvajamo tako čezmejne produkte kot tudi širšo prepoznavnost," je dodal. Da velik del potencialov v turistični ponudbi še ne živi v polni meri, zato je njihova skupna naloga, da te priložnosti spoznajo, razvijejo in povežejo v celovito turistično izkušnjo, je poudaril. Da je takšen dogodek priložnost za izmenjavo izkušenj in iskanje rešitev, je dodal. "Ob tem si želim, da bi pristojno ministrstvo v prihodnjih razpisih Koroško prepoznalo kot regijo z jasno identiteto, zgodovino in potencialom. Kot regijo, ki kljub še ne tako visokim številkam prenočitev predstavlja pomembno pridobitev turizma v Sloveniji," je še dejal Uroš Rozman.
