Deseti jubilej Zavoda Radela: Invalidi so ob ustrezni podpori enakovredni sodelavci

Pred desetimi leti so v Radljah ob Dravi s tremi invalidi, delavci na zaposlitveni rehabilitaciji, pričeli graditi zgodbo Zaposlitvenega centra Radela. "Začeli smo z malo ekipo, veliko mero poguma in vizijo, da invalidnost ne bo ovira, ampak priložnost. Dokazali smo, da lahko s predanostjo, srčnostjo in podporo dosežemo izjemne premike ne le v življenju posameznika, ampak tudi v lokalni skupnosti," je na slavnostni prireditvi ob jubileju povedal direktor Radele Rene Dopler, zadovoljen, da je zaposlitveni center postal zgled vključujoče in solidarne skupnosti v celotni državi. Danes zaposlujejo več kot deset invalidov. Glavna dejavnost zaposlitvenega centra je urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, razvijajo pa tudi druge projekte. Kot podizvajalci javnega podjetja Kanalizacija in čistilna naprava Radlje izvajajo servise in skrbijo, da je občina Radlje ocvetličena in čista. Pred tremi leti so v občini vzpostavili tudi sadjarski center, s pedagoško fakulteto razvijajo skupnostni in učni vrt, kmalu pa bodo odprli še lokalno trgovino Polna špajza, razlaga direktor. Da brez podpore lokalne skupnosti in občine Radlje ne bi mogli narediti nič, je še izpostavil in apeliral na druge, da naj tudi pogledajo širše. "Invalidi niso zgolj strošek, ampak priložnost za razvoj, za sinergijo in dajejo kraju poseben pečat. Postali so prave zvezde, ljudje v kraju jih prepoznajo. Ponosno hodijo v službo in ne zamujajo," je direktor povedal o svojih delavcih. V gospodarski krizi brez delaŽupan Radelj Alan Bukovnik je zbrane spomnil na gospodarsko krizo in propad Gradbenega podjetja Radlje ob Dravi pred več kot desetimi leti. Slednje je po županovih besedah globoko zarezalo v življenja občank in občanov, tudi invalidov, ki so ostali brez dela. "Invalid Darko je kljub vsem zagotovilom zavoda za zaposlovanje kot invalid prišel do mene v pisarno in rekel, da si želi delati. Kljub mojim obrazložitvam, da je zanj poskrbljeno, je vztrajal, da si želi delati," je povedal Bukovnik in izpostavil, da ga je prav njegova zgodba spodbudila k reševanju izziva. Povezal se je s slovenskim združenjem ŠENT, kjer so mu pojasnili, da za invalide obstaja možnost za delo v obliki zaposlitvenega centra. Skupaj z ministrstvom so nato prišli do rešitve.Da je bila prvič v Radljah prav pred desetimi leti, ko je prišla preverjat izpolnjevanje pogojev za odprtje zaposlitvenega centra na vlogo ustanovitelja in lastnika družbe ŠENT, se spominja Majda Erzar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "To je bil prvi zaposlitveni center na Koroškem, v desetih letih pa je postal eden ključnih delodajalcev, ki zaposluje najtežje invalide v regiji. V vseh teh letih uspešno prilagajajo delovna okolja zaposlenim invalidom," je dejala. Veseli jo, da veliko pozornost namenjajo starejšim delavcem invalidom, ki so posebej ranljiva skupina. Zaposlujejo tudi pet invalidov, starejših od 50 let.Delo te umešča v družbo"Zavod je močno povezan z lokalnim okoljem, posebej z občino Radlje ob Dravi, ki je njegova velika podpornica. Pomembno je, da tudi lokalna skupnost invalide prepozna kot pomembne člane in aktivne udeležence skupnosti," je še dejala Majda Erzar in izpostavila tudi njihove razvojno usmerjene projekte in nove ideje. Da je zavod v teh letih dokazal, da so invalidi ob ustrezni podpori enakovredni sodelavci, ki bistveno prispevajo k razvoju - ne samo organizacije, temveč celotne skupnosti, zato ni presenečena, da so prejeli tudi nagrado za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov za leto 2024. "Delo te definira, umešča v družbo in skupnost. Vsak človek si želi biti nekje umeščen in nekje delovati," je še dejala. Da je Zavod Radela edinstven tudi s svojim modelom, je izpostavil župan Radelj. "Zagotoviti pet delovnih mest v okolju, ki ni navajeno izvajati del v takšni obliki, je izjemno težko, zato smo poiskali poseben model. Preko našega podjetja Kanalizacija in čistilna naprava Radle zagotavljamo minimalno število ur, ki jih zavod Radela potrebuje, da lahko obstaja. Preko javnega podjetja tako zagotavljajo minimalni fond ur za pet zaposlenih, vse ostalo si zavod Radela gradi sam," je še razložil Bukovnik. O tem, kako se je njeno življenje spremenilo na bolje in koliko se je v tem času naučila, je zbranim povedala Nataša Ričnik, strokovna sodelavka Radele. "Gre le za delo z občutljivimi skupinami ljudi, zato moraš biti sočuten, jih razumeti in imeti rad," je dejala. "Invalidi niso zgolj strošek, ampak priložnost za razvoj, za sinergijo - in dajejo kraju poseben pečat"

Deseti jubilej Zavoda Radela: Invalidi so ob ustrezni podpori enakovredni sodelavci

Urška Polanc

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano