(FOTO in VIDEO) Š'ta godba kot protiudar narodnozabavnemu šundu

Že kot študenta je mlada Korošca, Žana Plohla in Luko Krofa, nadarjena glasbenika, ki sta danes oba akademsko izobražena in tudi živita od svoje velike ljubezni, glasbe, mikalo, da bi narodnozabavno glasbo igrala tudi drugače, torej tako, kot so jo nekoč že igrali veliki mojstri - a z orkestrom. Drzno zamisel sta leta 2017 uresničila, pridobila somišljenike in ustanovila Š'to godbo, nekakšen narodnozabavni big band.

Šestnajstčlanska zasedba kot nekoč plesni orkester

Začeli so kot študenti glasbenih akademij, zdaj pa so to povečini orkestrski glasbeniki, tudi profesorji za svoje inštrumente, v godbi pa sodelujejo tudi ljubiteljski glasbeniki z znanjem na visoki ravni, tako da je vse skupaj zelo profesionalno. Hkrati je to obuditev nekoč radijskih projektov ansamblov in orkestrov iz časa Jugoslavije s profesionalnimi glasbeniki, na primer takratnega plesnega orkestra Radia Ljubljana, Ansambla bratov Avsenik, Alpskega kvinteta in drugih.

"Glasbeno bi nas opisal kot narodnozabavni big band ali pa narodnozabavni plesni orkester. Doslej smo imeli dvanajst nastopov, velenjski je trinajsti. Igramo tako samostojne koncerte kot koncerte v radijski produkciji pa tudi po festivalih. Orkester šteje šestnajst članov, imamo tri klarinete, flavto, tri pozavne, štiri trobente, tubo, bobne, bas kitaro, ritem kitaro in harmoniko," razlaga Plohl. Sam je sicer pozavnist in profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in v Glasbeni šoli Ribnica, honorarno pa kot nadomestni član nastopa tudi z Big Bandom RTV Slovenija in v drugih zasedbah.

Butična veja narodnozabavne glasbe

Pobudnika projekt vidita kot del mozaika kvalitetne narodnozabavne glasbe, kot se je izvajala nekoč. "To je butična veja narodnozabavne glasbe," pravi Plohl. Tudi nasprotje narodnozabavnega šunda? "To je protiutež sodobnemu trivialnemu zvoku, ki se producira. Mislim, da je tega novega preveč in da sta se izgubila namen ali fokus, ki ju je ta glasba imela, in se izgubljata še naprej. Ko je bila v povojih, je bila nekaj novega, bil je prehod iz ljudske glasbe v naš slovenski produkt s primesmi swing korenin iz ZDA in z malo jazza. To je bilo to. Tudi zdaj komade izvajamo na svingovski način, glasba dobi bigbendovski zvok," o načinu izvedbe odgovarja Plohl.

Rezultat dela je album Retrospektiva polk in valčkov, ki je plod sodelovanja Š'te godbe s Prvim programom Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija. Na plošči je dvanajst skladb. Izšel bo v digitalni obliki, za sladokusce pa na vinilni plošči, ki je izdana v butični nakladi 390 izvodov. Stala bo 30 evrov.

Krof napisal kar 48 priredb in eno avtorsko skladbo

Luka Krof je 28-letni diplomirani glasbenik skladatelj, končal je Akademijo za glasbo v Ljubljani, zdaj pa študira še dirigiranje na MUK (Music and Arts University od the City of Vienna), zasebni fakulteti na Dunaju. Biva v slovenskem študentskem domu Korotan, kjer ima dobre izkušnje, celo vadi lahko na klavirju, sicer obožuje harmoniko, ob koncih tedna pa se vrača v Mežico, kjer kot dirigent vodi Pihalni orkester Rudnika Mežica. V osmih letih je naredil kar 48 priredb narodnozabavnih skladb, na plošči pa bo med dvanajstimi, ki jih v originalu izvajajo Avseniki, Štajerskih sedem, Igor in Zlati zvoki in Alpski kvintet, tudi Krofova avtorska skladba, instrumental za solo trobento.

"Š'ta godba je dober prikaz slovenske narodnozabavne glasbe in njene kvalitete. Vemo, da je v zadnjih letih dobila malo grenak priokus, jodlarski, gavdarski, da je samo za veselice, mi pa želimo prikazati, da je lahko tudi umetniško dovršena in da vsebuje tudi zgodbe, o katerih je vredno govoriti. To se sliši v dveh vokalnih skladbah na vinilki, in sicer Avsenikovih pesmih Reci le zakaj in Moj rodni kraj, moj rodni dom s prelepimi teksti. Plošča tudi izraža dobro prijateljsko navezo, ki smo jo spletli vsi člani orkestra, in sicer na osnovi istega fanatizma, ki ga čutimo do te glasbe. Trdno sem prepričan, da če vsi ne bi bili tako fanatični, to ne bi zvenelo tako, kot zveni," je dejal Mežičan.

Vokalistka pri pesmi Reci le zakaj je Patricija Škof, ki študira jazz petje v Švici, pri pesmi Moj rodni kraj, moj rodni dom pa Veronika Nikolovska, kantavtorica iz Ljubljane.

Krof kot skladatelj pravi, da je aranžmaje napisal po bigbendovskih principih in zakonitostih. "Vedno sem se nagibal k njim, da je priredba tudi dobro zvenela. Morda bi bilo pravilneje, če bi se žanrsko kategorizirali kot plesni orkester, čeprav smo po postavitvi big band," je dodal.

Ker Krof sočasno vodi še mežiški pihalni orkester, glasbene in druge obveznosti pa imajo tudi drugi člani, so seveda nujna časovna usklajevanja. "Š'ta godba je k sreči projektni orkester, da nismo vsak teden na vajah in pogosto na koncertih, tako da so dogovorjene obveznosti načrtovane veliko prej in jih lahko uskladimo, veliko časa pa tako ali tako nima nihče," je dejal.  Velenjski koncert v veliki dvorani Doma kulture bo v živo v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov prenašal Radio Slovenija, poskrbeli pa bodo tudi za video prenos. Vstopnine ne bo.

Kako zveni legendarna Avsenikova Planica v preobleki Š'te godbe?