Od konca prve svetovne vojne do svoje smrti leta 1956 je življenje v Guštanju zaznamoval Boštjan Erat, priznan družinski zdravnik in vsestransko družbeno angažiran tržan. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je od potomcev družine Erat - družine Brankovič, Engelberta Bauerja in Aleksandra Juga - pridobila dragoceno fotografsko in dokumentarno gradivo, na osnovi katerega je njegovo življenjsko pot prvič temeljiteje osvetlil upokojeni specialist interne medicine prim. Franc Verovnik. Slikovno gradivo o Rdečem križu je za razstavo, ki bo na ogled do 31. januarja 2026, prispeval Darijan Wlodyga. Avtorici razstave pa sta Simona Vončina in Simona Šuler Pandev.
Eratova dediščina: 35 let poslanstva in služenja ljudem
Boštjan Erat se je rodil kot Sebastian Errath 15. januarja 1891 v vasi Ukve v Kanalski dolini, ki je tedaj spadala pod Koroško, danes pa je kraj v Italiji in se imenuje Ugovizza. Maturiral je v Trstu, medicino pa študiral v Gradcu. Kot sin železničarja je moral živeti skromno, šele v četrtem letniku pa je dobil majhno štipendijo. Decembra 1914 je postal doctor medicinae universae, po doktoratu pa je dobil službo asistenta na zavodu za eksperimentalno patologijo. Mirno življenje mu je skalila prva svetovna vojna, vpoklican je bil v saniteto in se znašel v neki opazovalni bolnišnici v mestu Bielitz (danes Bielsko-Biała) v Galiciji, nato v vojni prosekturi v Olomucu, v bolnišnici v Lvovu ter na frontah na Poljskem, v Romuniji in nazadnje na Pijavi.
Za uspešno delo v vojaški saniteti je bil 14. julija 1916 odlikovan s častnim križcem drugega reda, ki ga je dobil od Rdečega križa. Pisnih dokumentov o njegovi dejavnosti po demobilizaciji sicer ni, po zapisu Avgusta Kuharja v Koroškem fužinarju iz leta 1954 pa naj bi prišel v Guštanj iz Ljubljane in Slovenj Gradca jeseni 1919. 1. novembra 1919 je postal zdravnik v Guštanju, med delom v Slovenj Gradcu pa je spoznal svojo bodočo ženo Cecilijo, ki se je še pred prvo svetovno vojno zaposlila v lekarni na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Poročila sta se leta 1920 v Zgornji Avstriji. Žena se je za silo naučila slovensko, občevalni jezik v družini pa je bil nemščina. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Tatjana (roj. l. 1921, por. Repič), Elizabeta – Lotka (roj. 1923, por. Jug), ki je 24. septembra 2023 napolnila 100 let, in Marija (roj. 1927, por. Branković). Živeli so v hiši v središču trga Guštanj, na današnjem Trgu svobode 1, ki jo je dr. Erat odkupil leta 1928. V tako imenovani "Eratovi hiši" je imel svojo ordinacijo, hišno lekarno in stanovanje. Zakonca Erat sta se dejavno vključila v družbeno življenje v Guštanju. Na pobudo dr. Erata so se 29. junija 1924 sestali člani pripravljalnega odbora za ustanovitev lokalne organizacije Rdečega križa, ki je bila nato uradno ustanovljena 8. junija 1925. Postal je predsednik odbora in mu predsedoval do svoje smrti. Na njegovo pobudo so kupili prvi reševalni avtomobil, ki so ga 8. decembra 1927 slovesno pripeljali na Glavni trg v Guštanju, kjer ga je pričakala večtisočglava množica. Ta dan šteje Reševalna postaja Ravne na Koroškem za svoj ustanovitveni datum. Tudi med drugo svetovno vojno je nadaljeval s svojim poklicnim delom. Tako kot prej je imel na oskrbi prebivalce Guštanja in okolice ter vse zaposlene v guštanjski jeklarni. Med vojno je skrbel za partizansko bolnišnico Mirta. Ko je nemška policija ujela Floro Kotnik, p. d. Lobasinjo, so našli pri njej tudi Eratove recepte. Na osnovi takih dokazov so ga gestapovci zaprli v Dravogradu, nato pa premestili v celovške zapore. Od tam so ga izpustili, vendar se je moral z družino izseliti iz Guštanja. Zatekli so se k sorodnikom na Tirolsko, od koder so se vrnili domov poleti 1945. Svoje delo je opravljal vse do 31. januarja 1954, ko se je po 35 letih neprekinjenega dela upokojil. Umrl je dve leti kasneje, 20. julija 1956, zaradi možganske kapi, star komaj 65 let.
Predlagali bi ga za častnega občana
Da gre za pomembno razstavo, saj priča o človeku, ki je zaznamoval zgodovino kraja, je dejal Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. "Okoli 250 tisoč obiskovalcev gre letno skozi celoten program knjižnice. K temu pa veliko prispevajo tudi takšni dogodki, ki so še posebej pomembni, saj so plod lastnega znanja v naši hiši, na kar smo še posebej ponosni," je izpostavil. Da je razstava plod večletnega dela, stikov in sodelovanja s posamezniki, je pojasnila Simona Vončina, ena izmed avtoric razstave. Maja 2020 je Domoznanski oddelek KOK dr. Franca Sušnika od družine Brankovič v dar dobil začetni fond arhivskega gradiva in manjši nabor fotografskega gradiva. V začetku leta 2023 je Engelbert Bauer, prav tako dedič zapuščinskega gradiva, v dar prinesel obsežno škatlo fotografskega gradiva in nekaj muzealij. "Takrat s kolegico kaj več kot pa to, da je bil dr. Erat priznan družinski zdravnik v Guštanju ter da je bil povezan z reševalno postajo in Rdečim križem, nisva vedeli," je dejala. Za pomoč sta prosili primarija Verovnika, ki je spisal življenjepis dr. Erata. "Pred slabim mesecem dni naju je gospod Bauer ponovno presenetil, saj je prinesel škatlo muzealij, polno medicinskih pripomočkov, prav iz nekdanje ordinacije dr. Erata," je pojasnila. Po koncu razstave bodo zbrane muzealije dobile mesto v Koroškem pokrajinskem muzeju. Zaradi doprinosa in pečata, ki ga je na Ravnah na Koroškem oziroma v nekdanjem Guštanju pustil dr. Erat, so v KOK napovedali, da bodo sprožili postopke, da ga posthumno imenujejo za častnega občana.
