Ministrica Alenka Bratušek v Črni: Ni projekta, pri katerem se ne bi dogajalo nič

Vse koroške projekte, ki jih ni malo, so po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek pregledali na posebnem operativnem sestanku v Črni na Koroškem. "Seznam projektov, ki so že bili izvedeni oziroma so v izvajanju, je bistveno daljši kot seznam tistih, ki še čakajo na izvedbo. Ni pa projekta, pri katerem se ne bi dogajalo nič oziroma se ne bi izvajalo že vsaj projektiranje," je dejala ministrica. Izpostavila je projekt, cesto Ravne-Dravograd, ki je bil, kot pravi, v zadnjem času medijsko bolj izpostavljen, o njem pa so precej časa govorili tudi na sestanku. "Projekt za to cesto je bil prvič načrtovan leta 2018, torej pred poplavami, zato je povsem logično, da ga je bilo treba seveda uskladiti z novimi poplavnimi kartami, tako da je usklajevanje z direkcijo trajalo več časa. Narediti je bilo treba novo hidrološko hidravlično študijo, ki je že oddana in je že na direkciji za vode, kjer jo pregledujejo. Če je vse tako, kot bi moralo biti, mislim, da bomo v nekaj tednih, se pravi spomladi, tudi na tem zelo zaželenem odseku začeli obnovo," je povedala. Tudi županja Črne Romana Lesjak je sestanek z ministrico za infrastrukturo in njenimi strokovnimi sodelavci ocenila kot zelo uspešen in pohvalila trenutno izvajanje del.Izvajalci delajo v skladu z roki"Kjer se izvajajo dela, izvajalci delajo v skladu s postavljenimi roki in verjamem, da bo tako tudi v bodoče, kjerkoli se bo pričelo delati. Na Koroškem smo zelo veseli, da je toliko denarja namenjenega naši regiji, tudi zaradi tega, ker se v preteklih letih marsikaj ni postorilo, sedaj pa verjamem, da bomo s cestami, državnimi in lokalnimi, poskrbeli za to, da bo naše prebivalstvo zadovoljno," je povedala županja Črne. Želijo si tudi, da bi dela v letih 2025 in 2026 potekala v skladu z zastavljenim ciljem, saj je prav cestna infrastruktura tista, ki ljudi obdrži v krajih, kot je Črna ali kar celotna Koroška, še razmišlja. "Vesela sem, da se projekt Črna-Mežica, ki ste ga lahko videli, ko ste se pripeljali, izvaja skladno s časovnico in podpisano pogodbo. Glede na to, da smo zahtevali, da je bilo merilo oziroma kriterij pri izbiri izvajalca čas izvedbe, ki je bil prvotno predviden 30 mesecev, zdaj pa smo ga skrajšali na 15 mesecev. To je zelo dobro tudi za ljudi, ker bodo zapore krajše, zdaj bomo pa vztrajali, da bo res trajalo 15 mesecev, tako da moji sodelavci na DRSI budno spremljajo ta projekt," je še povedala ministrica. Izpostavila je tudi, da cest ali odsekov cest ne vračajo zgolj v stanje pred poplavami, ampak želijo vse projekte, ki jih izvajajo, oziroma infrastrukturo narediti bistveno bolj odporno na podnebne spremembe ali morebitne nove poplave. To pa terja nekaj več časa, nekaj več usklajevanja. Slednje je v Črni izpostavila tudi Karmen Praprotnik, direktorica Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo: "Treba si je vzeti čas, da bo sprojektirano tako, da bo infrastruktura odporna in zgrajena na tak način, da bo zdržala podnebne spremembe, vse ujme, ki se dogajajo, vse elementarne dogodke. Za to pa je seveda potreben tudi čas za usklajevanje in redne koordinacije tako z direkcijo kot vodo in z ostalimi, ki morajo dati soglasja."Na Prevaljah bo kmalu stekel dvosmerni prometDa bodo tudi pri Petrolu na Prevaljah, kjer stoji semafor, v čim krajšem času sprostili promet, sta povedali ministrica in direktorica. "Če bi vreme dopuščalo, bi to bilo tudi asfaltirano, v kolikor ne bo, bo pa v tej čisto začetni fazi tekel dvosmeren promet po makadamu. Tudi tam se je zamikalo zaradi usklajevanja z vodarji, pa ne želim metati žogice na drugo stran. Vedeti je treba, da je v teh krajih ali pa v tej dolini res težko, ker so doline ozke. V bistvu je samo cesta, struga, z vsake strani pa hribi," je opozorila Alenka Bratušek in dodala, da je ravno zato stvari treba dobro preveriti. V projektiranju je tudi most v Otiškem Vrhu, njihov cilj je, da bi bil zgrajen najkasneje v letu 2026. "Popoplavna sanacija je še vedno prioriteta ministrstva, vlade in absolutno je tako tudi prav. Ker pa smo uspeli ob pripravi proračuna zagotoviti zgodovinsko visoko vrednost denarja, bodo izvedeni tudi nekateri drugi projekti po Sloveniji, ne samo popoplavna sanacija," je še dejala v Črni. Ceste ne vračajo zgolj v stanje pred poplavami, ampak želijo, da so bolj odporne 2024 zgodovinsko leto za tretjo os "S tretjo razvojno osjo smo tako daleč kot še nikoli, trasa je popolnoma določena, umeščena v prostor, ni več dilem, kje in kaj. Vsa mnenja mnenjedajalcev in soglasodajalcev so pridobljena. Mislim, da bomo spomladi oziroma kmalu začeli graditi ali pa bo Dars začel graditi ta najdaljši in najtežji odsek, to je Velunje, ki ima rok izvedbe 52 mesecev. Če ne bo večjih zapletov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj tam, kjer še manjkajo, bi lahko bili v letošnjem letu v gradnji oziroma bi lahko začeli graditi vse odseke od Šentruperta do Slovenj Gradca," je povedala ministrica za infrastrukturo. Tretja razvojna os bi tako lahko bila izgrajena sredi leta 2029. "Leto 2024 je, vsaj v mojih očeh, za tretjo razvojno os zgodovinsko, zato ker je res v celoti od Šentruperta do Slovenj Gradca v celoti umeščena v prostor," je še enkrat poudarila.

Ministrica Alenka Bratušek v Črni: Ni projekta, pri katerem se ne bi dogajalo nič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano