V ambulanti Veterine Golob na Muti se borijo za življenje mlade lesne sove, ki je bila v petek hudo poškodovana v napadu vran v Mestnem parku v Mariboru, potem ko je padla z drevesa na tla. Sovica je že dan prej pritegnila pozornost sprehajalcev. Pristala je prenizko na veji magnolije, izpostavljena vsem na očeh, se je glasil zapis na družbenem omrežju. Da se ji ne bi zgodilo kaj hudega, so se ljudje celo organizirali in do pozne noči bdeli ob njej. Z olajšanjem so se razšli še isti večer, ko jo je našla njena mama, saj so menili, da je najhuje mimo. A v zgodnjih jutranjih urah je sovica obležala na tleh, napadla pa jo je jata vran. Poškodovano ptico je v oskrbo na Muto pripeljala občanka, ki se je bala, da zaradi hudih poškodb ne bo preživela poti do ambulante.
"Ko je sova prišla k nam, ni šlo več za navaden sprejem. Šlo je za izredno kritično stanje," so zapisali v Veterini Golob. "Ko v ambulanto prispe ptica v tako hudem stanju, je treba k njej pristopiti izjemno nežno. Njeno telo je že na robu zmogljivosti, zato mora pomoč prihajati postopoma, v miru in z občutkom. Najprej mora začutiti varnost, toploto in olajšanje, šele nato lahko začne sprejemati terapijo," so še dodali.
Veterinarska ekipa je po prihodu najprej začela postopno stabilizacijo ptice. Sova je prejela protibolečinsko terapijo in zdravljenje proti šoku, nato še antibiotik. Začeli so tudi ročno hranjenje s posebno obnovitveno hrano, obogateno z vitamini in minerali, v rednih časovnih presledkih. Ves čas je bila nameščena pod terapevtsko svetlobo za vzdrževanje telesne temperature in stabilizacijo organizma. Ko se je njeno stanje nekoliko izboljšalo, so veterinarji očistili rane, odstranili umazanijo ter poškodovana mesta dodatno oskrbeli.
Njeno stanje je boljše
O stanju mlade sove se je Vetrina Golob v popoldanskih urah oglasila na družabnem omeržju. "Danes lahko z veliko previdnostjo povemo, da je njeno stanje nekoliko boljše," so zapisali. Po malem že sama vzame hrano, vendar ji pri hranjenju še vedno pomagajo. Prejema zdravila, podporno terapijo, vitamine in minerale. "To so pomembni znaki. Povedo, da telo še sodeluje. Da v njem še ostaja moč za boj," so zapisali. Ob tem pa razkrili tudi slabo novico: "S perutjo za zdaj ne kaže dobro."
V napadu je bila sovica praktično skljuvana. "Prisotne so odprte rane, strgana koža, poškodbe pa niso omejene le na površino. Prizadeti so tudi živci. Perut zato premika težje, kar je pri prostoživeči ptici izjemno resna okoliščina. Ni dovolj, da se rana zapre. Perut mora ohraniti funkcijo. Mora nositi telo v letu, omogočati ravnotežje, natančen gib in možnost vrnitve v naravo."
"Divja žival človeka ne doživlja kot uteho. Doživlja ga kot dodaten stres"
Ob tako hudih poškodbah je tveganje za hude okužbe zelo resno, opozarjajo. "Odprte rane in raztrgana koža pomenijo veliko nevarnost za zaplete, zato v tej fazi ne zdravimo le vidnega dela poškodbe, temveč skušamo zaščititi celoten organizem. Prav ti prvi dnevi pogosto odločajo zelo veliko." Za dokončne napovedi je še prezgodaj, so jasni. "Takšni pacienti potrebujejo čas, natančno spremljanje in več faz strokovne presoje. Obstaja možnost, da se ta sova ne bo mogla vrniti v naravo. Pot rehabilitacije bo dolga. In prav tukaj nastopi tisto najtežje in najpomembnejše obdobje. Obdobje, ko moramo narediti vse. Z znanjem, mirnostjo, vztrajnostjo in z največjim možnim spoštovanjem do življenja, ki je v tem trenutku popolnoma odvisno od človekove pomoči."
Oskrba je zahtevna
Poudarijo, da je delo s prostoživečimi živalmi eno najzahtevnejših področij veterinarske oskrbe. "Divja žival človeka ne doživlja kot uteho. Doživlja ga kot dodaten stres. Zato mora biti vsak stik upravičen. Vsak prijem nežen. Vsaka terapija premišljena. Vsaka odločitev odgovorna. Pri teh pacientih ne zdravimo le poškodb. Varujemo tudi dostojanstvo divjega bitja, ki se bori po svoje, tiho in brez besed." Lesno sovo bodo še naprej skrbno spremljali, ji pomagali pri hranjenju, oskrbovali poškodbe in ji zagotavljali terapijo, toploto, mir in čas.
V Zavodu Zlato oko poudarjajo, da je oskrba prostoživečih živali zahtevna in pogosto neprekinjena dejavnost, ki v Sloveniji ni sistemsko samoumevno urejena. Ker te živali nimajo lastnikov in ne morejo same poiskati pomoči, je njihovo preživetje odvisno od hitrega odziva strokovnih ekip. Kot pojasnjujejo, delo vključuje stalno pripravljenost, od odziva na klic in sprejema poškodovanih živali do zagotavljanja medicinske oskrbe, hrane, toplote in dolgotrajnega zdravljenja tudi v finančno in strokovno zahtevnih primerih. Finančna sredstva so pri tem ključna za zagotavljanje osnovne veterinarske oskrbe, kot so zdravila in antibiotična zdravljenja, dodajajo v zavodu.
Zato bodo veseli tudi kakršne koli donacije – bodisi prek SMS-sporočila (pošljite DIVJINA5 ali DIVJINA10 na 1919), prek spletne strani www.goldeneyewildlife.org/sl/donate ali z nakazilom na TRR Zavoda Zlato oko (Sv. Primož nad Muto, IBAN: SI56 0400 0028 0733 946, BIC/SWIFT: KBMASI2X za nakazila iz tujine, namen: donacija za prostoživeče živali).
