(Ne)nevaren mulj: Usoda mulja je že bolj jasna

Potem ko so pred dobrima dvema tednoma v petih koroških občinah vzeli reprezentativne vzorce mulja in jih analizirali glede na vsebnost težkih kovin, je zdaj že nekoliko bolj jasno, kje bo ta končal. Po nedokončnih ocenah je približno 25.000 kubičnih metrov mulja takšnega, ki po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke, med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja, medtem ko količine nenevarnega mulja še niso določili. Analize so pokazale, da onesnažen mulj prihaja z dveh lokacij v občinah Mežica in Prevalje, medtem ko v občinah Črna in Ravne na Koroškem ter Dravograd niso ugotovili preseženih vrednosti, kar pomeni, da tam mulj ni opredeljen kot nevaren odpadek.Medtem ko so bile v začetku tedna v igri tri lokacije, kamor bi mulj odvažali, sta po včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili županja Črne Romana Lesjak, župana Prevalj in Dravograda Matic Tasič in Anton Preksavec, okoljski minister Bojan Kumer, generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte ter predstavniki Koceroda, Taba in VGP Drava, zdaj aktualni še dve - odlagališče Zmes in Tabovo odlagališče nevarnih odpadkov Žerjavu. Sestanek, ki so ga opredelili kot delovnega, je potekal za zaprtimi vrati črnjanske občine, na njem pa so sklenili, da podjetje Kocerod pripravi program odlaganja nenevarnih odpadkov na odlagališču Zmes v občini Prevalje. Tega mora nato predstaviti svetu ustanoviteljev, od katerih mora pridobiti soglasje.Dva scenarija pa sta možna glede nevarnih odpadkov. Po prvem bi si strokovne službe ogledale odlagališče nevarnih odpadkov Tab Mežica v Žerjavu, nato pa bi se dogovorili o nadaljnjih možnostih. Druga možnost je odvoz nevarnega mulja v tujino, kjer bi ga sežgali, a mora prej pristojno ministrstvo pridobiti še uradno ceno. Okoli 60.000 kubičnih metrov mulja, ki je opredeljen kot inerten odpadek in se ob mešanju z gramozom denimo lahko uporablja pri gradnji cest, pa bo ostal v občinah. Iz prvotnega plana so torej prečrtali industrijsko cono Otiški Vrh, kamor so sprva nameravali odvažati ves tak mulj.Presežene tudi dnevne mejne vrednosti delcev PM10Poleg mulja skrbi tudi kakovost zraka, Agencija RS za okolje (Arso) je namreč v drugi polovici avgusta v zraku na stalnem merilnem mestu v Žerjavu izmerila precej višje ravni delcev PM10 kot na drugih merilnih mestih v državi. Meritve so izvajali po 13. avgustu, ko ni bilo več težav z električno energijo, ravni delcev P10 pa so bile višje zaradi prašenja poplavljenih, a takrat že posušenih cest. Avgusta so v Žerjavu zabeležili šest preseganj dnevne mejne vrednosti delcev PM10, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter zraka. Najvišja dnevna raven, 78 mikrogramov na kubični meter, je bila izmerjena 16. avgusta.Do preseganja dnevnih mejnih vrednosti je avgusta prišlo le na merilnem mestu v Žerjavu, vsa druga merilna mesta v Sloveniji teh vrednosti niso presegala. Ravni delcev so se znižale šele 28. avgusta, ko je Slovenijo prešla vremenska fronta z nalivi, ki je sprala ozračje. Zaradi prašenja v zgornji Mežiški dolini je ravenska območna enota NIJZ Arso zaprosila za izvedbo meritev delcev PM10 tudi v Črni na Koroškem, kjer je vzorčevalnik ob občinski stavbi začel delovati 1. septembra. Rezultati iz Črne so še slabši kot tisti v Žerjavu. Vzorčenje bodo na obeh merilnih mestih nadaljevali tudi v prihodnje, kmalu pričakujejo še rezultate kemijske analize delcev PM10 na svinec, kadmij, arzen in cink z obeh lokacij.Tehnična pisarna v Črni za pomoč celotni regijiOb skrb vzbujajočem mulju in zraku pa iz Črne vendarle prihaja tudi bolj pozitivna vest. V kraju so namreč formalno že vzpostavili tehnično pisarno, ki jo bodo prihodnji teden še opremili, od takrat bo na voljo tudi stalna ekipa strokovnjakov. Pisarna bo umeščena v sejni sobi črnjanske občine, prostore pa si je v družbi županje Romane Lesjak včeraj ogledal vodja državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek. V njej bodo dva do trije stalno zaposleni, število ostalih sodelavcev bodo prilagajali potrebam. "Najprej projektanti in nato vse druge potrebne službe ter tudi nadzorniki. Občine bodo glede na prijavljeno škodo zdaj naredile prioritetni program obnove, na podlagi katerega jim bomo zagotavljali tehnično pomoč in jim pomagali pripraviti vse, kar potrebujejo za projektiranje in potem za celoten inženiring, če bodo tako hotele," je povedal Dolinšek. Tehnična pisarna v Črni bo na voljo vsem koroškim občinam, obravnavali pa bodo tudi posameznike. "Najprej tiste, ki so razseljeni in brez hiš, potem tiste, ki imajo domove poškodovane … Njih bomo vabili mi, ne oni nas, trudili se bomo v tej smeri." Nekaj kadra imajo svojega, ko se bo pisarna dopolnjevala, pa bodo glede na potrebe vključevali tudi lokalne strokovnjake. "Problem je, ker je v Sloveniji zaradi konjunkture v gradbeništvu kriza glede kadra. Ampak so, se dobijo," dodaja Dolinšek. S tehnično pisarno bo intervencijska faza prešla v sanacijsko, pisarna pa bo pomagala tudi pri zahtevkih za povračilo sanacijskih stroškov. "Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo in da bo pisarna v našem kraju. Od nje pričakujemo veliko pomoči pri obnovi, predvsem pa to, da bo ta potekala strokovno in pod nadzorom," pravi županja. "Začeli bomo tam, kjer je najhuje, pri cestah. V zaselke želimo imeti vzpostavljene varne cestne povezave. Pričakujemo pa tudi sodelovanje z vodarji, saj želimo, da se obnova v strugah dela na način, da bo zagotovljena čim večja varnost za ljudi in za kraj," dodaja Lesjakova. Po pričakovanjih bo v prihodnjih dneh odprta še ena pisarna v Savinjski dolini, ena pisarna pa bo centralna v Ljubljani in bo pokrivala osrednji del Slovenije ter območje Kamnika oziroma Gorenjsko. "Občine bodo glede na prijavljeno škodo zdaj naredile prioritetni program obnove"

(Ne)nevaren mulj: Usoda mulja je že bolj jasna

Nejc Strojnik

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano