Razvojni svet koroške regije: Na občinah težave s kadrom

Veliko vprašanj, dilem in izhodišč za pogovor o popoplavni obnovi je med županjama in župani koroških občin, ki jim je predstavitev poteka izvajanja ukrepov popoplavne obnove v regiji na seji razvojnega sveta regije predstavil Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023. Uvodoma je izpostavil, da je država v preteklem letu na podlagi interventnega zakona in zakona o obnovi sprejela ogromno ukrepov za lajšanje situacije. Samo za gospodinjstva so izpeljali 26 različnih ukrepov, da so lahko lažje prebrodili situacijo, so tako v lanskem namenili zanje približno sto milijonov evrov. Štirinajst ukrepov je bilo še v gospodarstvu, sedem za kmetije, v občinah pa 40. Direkcija RS za vode je na območju Koroške izvedla 286 interventnih oziroma izrednih ukrepov. Leta 2024 so opravljali vzdrževalna dela, v osmih občinah pa so z različnim obsegom del izvedli prve sanacijske ukrepe. Kot pravi Šefic, je bistveno, da v desetih občinah načrtujejo vrsto vzdrževalnih del, gre za redna vzdrževalna dela, da zagotavljajo normalna pretočnost, urejenost.Za vodotoke v načrtu za 89 milijonov naložbV letih 2025 in 2026 načrtujejo vrsto sanacijskih aktivnosti. Za Črno je na 15 točkah, odsekih predvideno izvajanje sanacijskih del v približni vrednosti 17,5 milijona, v Mežici na sedmih točkah v višini 17 milijonov, na Prevaljah v sedmih točkah približno devet milijonov, na Ravnah na desetih točkah v vrednosti okoli deset milijonov, v Slovenj Gradcu na 29 točkah, predvidena sredstva pa so nekaj manj kot 15 milijonov. V Dravogradu je na 18 točkah v višini približno nekaj manj kot osem milijonov, v Mislinja na 26 točkah 7,5 milijona, Muta na sedmih točkah 650 tisoč evrov, Radlje na 14 točkah, slabega 1,6 milijona, Ribnica na Pohorju na dveh 130 tisočakov, Podvelka na 13 točkah 1,2 milijona in Vuzenica na 15 točkah 2,16 milijona. Letos in drugo leto je tako za saniranje vodotokov na Koroškem skupno za 89 milijonov naložb. "Te številke ne povedo vsega, z vsem, ker je bilo narejeno in rednim vzdrževanjem in sanacijskimi deli, da bo v naslednjih dveh letih zagotovljena neprimerno boljša varnost, kot je bila v preteklih obdobjih," je Šefic dejal na Muti. Izpostavil je še pomen državne infrastrukture, na tem področju v štirih občinah urejajo ceste, brežine in mostove. Morajo se truditi, da izpeljejo projekteSkupaj z ministrstvom za infrastrukturo pričakujejo, da bodo vse ključne komunikacije sanirane letos in prihodnje leto. Investicije, ki bodo zagotavljale večjo odpornost na vodotokih, bodo potekale tudi po letu 2026, sanacija je namreč predvidena za petletno obdobje. Šeficeva generalna ocena je, da so občine v tem letu naredile izjemno veliko na vseh področjih, sploh če pogleda najbolj prizadeta območja, kjer marsikje težko opaziš, da je bilo tu takšno uničenje. V koroški regiji je v teku 86 različnih projektov, 136 jih je v projektiranju, 211 jih je zaključenih, v letu 2025 pa jih načrtujejo še več kot 200 (237), je povedal Šefic. "To je res izjemno velik in zahteven obseg," je dodal. Županja Črne Romana Lesjak je pohvalila korektno delo, sodelovanje, a izpostavila, da so v njihovi občini absolutno dobili premalo predplačila glede na škodo. S slednjim so zaključili in ga zaprli, a imajo zdaj veliko težav z rednim programom."Projekte imamo, bi pa opozorila na velike administrativne ovire, dobili smo podlage za dokument identifikacije investicijskega projekta (diip), katerega število strani se spreminja. Mogoče bi to preverili, kakšne ustrezne dokumente morajo občine dati, mi kadra nimamo, delamo z istimi ljudmi kot prej, razpolagamo pa z bistveno večjimi projekti in sredstvi. To je zelo velika ovira, se moramo zelo truditi, da speljemo te projekte," je povedala. Se pa županja ne strinja s tem, da naj določeno infrastrukturo vrnejo v prvotno stanje, saj očitno prej ni bila dovolj dobra in morajo zdaj delati še bolje. Da si je želijo čim manj, a se določeni administraciji pač ne morejo izogniti, med drugim odgovarja Šefic, tudi sam pa razmišlja, da bi bil zagotovo eden najboljših ukrepov za izvajanje te sanacije in obnove, če bi občine podprli z dodatnimi kadri. Tu poskušajo poiskati kakšen vir, sploh tam, kjer je projektov največ. Strinja se, da morajo zdaj delati bolje, a to morajo pač financirati sami iz državnega proračuna. Tudi župan Vuzenice Franjo Golob je izpostavil težave s kadrom in težave občin, ko morajo za izdelavo projektov založiti sredstva. Šefic je na Muti županom dejal še, da so pomembni hitenje, ambicioznost, a ob tem tudi premišljenost in kakovost. "Da ne samo navzven rečemo, da je sanirano, že ob prvi naslednji situaciji pa se bo ponovno pokazalo kot težava," je na podlagi konkretnih primerov opozoril Šefic. "Pomembno hitenje, ambicioznost, a ob tem tudi premišljenost in kakovost"

Razvojni svet koroške regije: Na občinah težave s kadrom

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano