Stojan Rozman: Na invalide so velikokrat gledali kot na strošek, a smo z leti dokazali, kako pomembni smo v družbi

Pred skoraj tremi desetletji je Stojan Rozman zaradi utrujenosti zaspal za volanom, prometna nesreča mu je v hipu spremenila življenje, saj je postal tetraplegik. Po poklicu je elektrotehnik in inženir varstva pri delu in okolja, po poškodbi pa se je odločil, da bo kljub temu živel dejavno in neodvisno življenje. Njegova prizadevanja na področju prostovoljstva so prepoznali tudi na državni ravni.

Dejaven na številnih področjih

Je eden najvidnejših članov Zveze paraplegikov Slovenije in Društva paraplegikov Koroške. Njegovo delo je zakoreninjeno v lokalnem okolju, hkrati pa s svojo predanostjo presega regijske meje. Na Koroškem aktivno sodeluje z občinami pri izboljšanju dostopnosti grajenega okolja ter odpravljanju arhitekturnih ovir. Kot socialni referent pripravlja razpise za vse koroške občine, obenem pa je dolgoletni član Sveta za invalide Mestne občine Slovenj Gradec. Aktivno sodeluje tudi z Geodetskim inštitutom Slovenije pri zajemu podatkov v projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Zadnjih deset let, vse od ustanovitve, je tudi predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije pri Planinski zvezi Slovenije.

V okviru PZS namreč vodi sekcijo Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) v oddelku iPlaninec, kjer z veliko predanostjo širi možnosti za vključevanje gibalno oviranih v planinsko dejavnost. Pred poškodbo je bil aktiven planinski vodnik, kar njegovi sedanji vlogi daje posebno težo in verodostojnost. Rozman je tudi predstavnik Zveze pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST), kjer je kot aktiven član delovne skupine sodeloval pri oblikovanju novega evropskega standarda za pse pomočnike v okviru CEN/TC 452. Posebej je bil vpet v pripravo vsebin, ki se nanašajo na dostopnost uporabnikov s psi pomočniki. Preko SIST je sodeloval tudi pri pripravi slovenskega standarda za terapevtske pse, s čimer pomembno prispeva k razvoju področja in zagotavljanju kakovostnih pogojev za uporabnike.

Posvečajo se tudi delu z mladimi

Za prostovoljce je značilno, da niso radi sami, da radi delajo v skupnosti in v njej razvijajo svoj potencial, razmišlja Rozman. "Če si kot mlad dobil te osnove, se v starosti zavedaš, kaj to pomeni," poudarja. "Prostovoljstvo te ne samo žene, temveč te tudi definira. Brez prostovoljstva bi mi nekaj manjkalo," razmišlja. Če počneš to, kar imaš rad in kar te veseli, se drugače počutiš, pravi. "S tem si dobesedno polniš baterije, ne samo duševne, tudi tako za kaj drugega," razmišlja.

Rozman vsako leto organizira tradicionalni Festival drugačnosti, ki združuje invalidska društva iz celotne Koroške. Letošnji je bil že 18. S tem pa pomembno prispeva k bolj vključujočemu okolju za ljudi z oviranostjo v lokalnih skupnostih. V okviru Društva paraplegikov Koroške med drugim razbijajo stigme in predsodke do invalidov v družbi. "Predstavimo tudi to, da smo lahko enakopravni člani družbe," pravi. "Grdo rečeno, a na invalide se je velikokrat gledalo kot na strošek. A smo z leti dokazali, kako pomembni smo pri določenih zadevah in da znamo poskrbeti zase," še pravi. A uspeh društva ne sloni le na posameznikih, izpostavi. "Temveč na jasno začrtanem delu od prej in ob pomoči zveze," doda. Število članov v društvu se je povečalo, zdaj jih je 37, prav tako je več žensk, navede. Društvo za člane organizira številne prostočasne aktivnosti, med drugim treninge kegljanja, atletike, košarke, omogočajo jim tudi brezplačne masaže. Prav tako skrbijo zagotavljajo prevoze, saj dosti članov nima možnosti svojega prevoza, javni prevozi pa invalidom največkrat niso prilagojeni. Poleg naštetega se posvečajo delu z mladino. Stojan Rozman je bil že kot planinski vodnik dejaven na osnovnih šolah in, kot pravi, je že takrat opazil, kako pomembno je delo z mladimi in kakšne rezultate lahko prinese. Rezultatov dobrega dela z mladino je zelo vesel, doda. 

Opazen razvoj, a še vedno prisotne anomalije

V vseh teh letih na vozičku je opazil razvoj na vseh področjih, pravi. "Ne glede na to, ali govorimo o arhitektonskih ovirah, medicinskih pripomočkih ali o storitvah, kot je osebna asistenca," našteje, pri tem pa poudarja, da se je veliko stvari razvilo predvsem na pobudo invalidov. "Recimo pravilnik za pse pomočnike, tudi za osebno asistenco in tako dalje. Mi smo bili pobudniki," razlaga. Tovrsten razvoj je viden tudi na občinah, predvsem v zavedanju. "Tudi tukaj je pomembno delovanje društev, ki dajejo pobude, predloge in svetujejo," izpostavi. 

Zveza paraplegikov Slovenije ima že od nekdaj zaposlenega arhitekta, na katerega se lahko pri gradbenih projektih obrnejo občine ali druge institucije. A kljub napredku so še vedno prisotne anomalije, pove Rozman. Zavedanja in posluha manjka predvsem v javnih ustanovah, še doda. Rozman je konec leta 2024 prejel tudi horus - slovensko nagrado za družbeno odgovornost, s čimer je bilo njegovo delo deležno širšega priznanja v slovenski javnosti. Pred kratkim pa je za izjemen prispevek na področju prostovoljskega dela v invalidskem varstvu dobil plaketo državnega sveta. "Stojan Rozman je s svojim znanjem, dolgoletnim prostovoljskim delom in predanostjo postal prepoznaven kot zgled v širši družbi. Njegova prizadevanja združujejo strokovnost, vztrajnost in človeško toplino, zato je pustil pomemben pečat na vseh področjih svojega delovanja," so zapisali v utemeljitvi.