Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil že oktobra lani razpisan predobravnavni narok za Rašida Aziza, ker naj bi bil leta 2016 v Iraku, katerega državljan je, deloval v teroristični organizaciji Islamska država. Aziz, ki je v Ljubljani delal kot kuhar v arabski restavraciji, je od takrat v priporu.
Očitek, da je bil kot član vojaške enote Dat Al Savari vpleten v teroristična dejanja, za kar naj bi dobival plačilo in štipendijo za oskrbo sorodnikov, je na sodišču zanikal, obramba pa je predlagala izločitev številnih dokazov iz sodnega spisa. Na naše vprašanje, ali je bilo o predlogu že odločeno, so z ljubljanskega okrožnega sodišča zdaj odgovorili, da so ga zavrnili, tako da vsi dokazi ostajajo v spisu. Sojenje se tako lahko začne, bo pa moral novi sodnik, ki mu je bila zadeva predodeljena, najprej preučiti spis. Sodnica, ki ji je bila zadeva najprej dodeljena, je namreč vmes pričela soditi na višjem sodišču, tako da je 28. aprila spis v roke dobil novi sodnik.
Del očitkov že zastaral
Tožilstvo očitke o terorizmu, zaradi česar 43-letniku grozi do osem let zapora, utemeljuje na podatkih ameriškega FBI. Gre predvsem za podatke o plačilih vojakom Islamske države in fotografije, na katerih naj bi bil Aziz v družbi z osebami, za katere naj bi bilo potrjeno, da so sodelovale v terorističnih akcijah.
Bil naj bi aktiven borec, ki je deloval na območju iraške province Salah al Din. V elitni diviziji Dat al Savari naj bi bil imel položaj emirja oziroma vodje, sodeloval naj bi bil v podenotah, namenjenih izvajanju posebnih operacij, kot sta izvidništvo in podtikanje improviziranih eksplozivnih sredstev v prostore ali vozila. Čeprav se obtožnica nanaša na leto 2016, naj bi imeli Američani dokaze, da je pri terorističnih aktivnostih deloval že v med letoma 2005 in 2008. Leta 2005 naj bi ameriške sile v Iraku našle neaktivirano improvizirano eksplozivno sredstvo z njegovimi prstnimi odtisi. A kazenski pregon za ta primer je zastaral že pred desetimi leti.
Različno o poškodbah
Aziz naj bi v Slovenijo prvič prišel marca 2019, izrazil je željo, da odide v Nemčijo zaradi zdravljenja hudih poškodb črevesja in noge. Dobil naj bi jih julija 2016, ko so ga v Iranu ugrabili in ustrelili neznanci. Novembra 2019 je v pogovoru zaradi prošnje za mednarodno zaščito dejal, da so ga leta 2016 na poti v iraško mesto Tikrit ustavili pripadniki Hezbolaha in ga poškodovali z več kot 20 naboji. A tožilstvo trdi, da je bil tako ranjen že leta 2008, ko so ga v Iraku (takrat pod drugim imenom) zaslišali Američani. Po prvem prihodu v našo državo je bil v azilnem domu le nekaj dni, potem je odšel v Nemčijo (kjer so ugotovili, da uporablja različna imena in navaja različne rojstne datume). Nemci so ga vrnili v Slovenijo, ki jo je leta 2021 spet zapustil – ponovno so ga prijeli v Nemčiji in spet vrnili.
Nikoli v vojski
Aziz je med sodno preiskavo po informacijah Dnevnika zatrjeval, da so dokazi FBI ponarejeni in da nikoli ni bil v vojski ter rokoval z orožjem. Obramba je v predlogu za izločitev dokazov podvomila o pravni podlagi za zbiranje dokazov Američanov v Iraku, pri čemer gre za dokaze, brez katerih obtožnice ne bi bilo.
Pri najstarejšem dokazu (iz leta 2005) je obramba opozorila na dilemo o vlogi ameriških sil na iraških tleh (in posledičnega pridobivanja dokazov), saj so ZDA invazijo na Irak tedaj izvedle brez odobritve varnostnega sveta Združenih narodov. Obramba je tudi menila, da so nerazjasnjene okoliščine, v katerih so našli improvizirano eksplozivno telo, kdo in kdaj je obtoženemu odvzel prstne odtise za primerjavo. Spraševala se je tudi, kako so nastale fotografije, o okoliščinah najdbe Excelovih tabel o plačilih in kako so ti dokazi prišli v roke slovenske policije. A očitno sodišča ni prepričala – o zakonitosti zbranih dokazov ni podvomilo, sklenilo je, da niso bili pridobljeni s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
