Na območju Koprivniško-križevske županije na Hrvaškem so v zgolj enem dnevu zabeležili izjemno visoko število prometnih nesreč, v katerih je bila udeležena divjad. Policija je potrdila, da so v preteklih 24 urah obravnavali kar devet primerov naletov vozil na živali. Čeprav so takšni dogodki pogosti skozi vse leto, se tveganje v zimskih mesecih znatno poveča zaradi specifičnega dejavnika – posipanja cest s soljo, ki živali privablja na cestišča.
Kot poroča hrvaški portal Dnevnik.hr, lovci opozarjajo voznike na nujnost povečane previdnosti v času, ko zimske službe posipajo ceste. Sol namreč divjadi diši in jo živali rade konzumirajo, saj jim predstavlja vir mineralov. Cestišče tako postane zanje privlačen prostor, kar pa se žal pogosto konča tragično pod kolesi avtomobilov.
Nevarna privlačnost soli in nasveti policije
Iz tamkajšnje policijske uprave so sporočili, da nobeden izmed voznikov, ki so bili v zadnjem dnevu udeleženi v trčenjih z divjadjo, ni bil pod vplivom alkohola. Ugotavljajo pa, da se je število tovrstnih nesreč v regijah Podravina in Prigorje v zadnjih mesecih povečalo. Voznikom svetujejo, naj bodo posebej pozorni na prometne znake, ki opozarjajo na nevarnost divjadi na cesti, in naj na takšnih odsekih preventivno zmanjšajo hitrost.
Divjad je najbolj aktivna ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Policija zato priporoča uporabo dolgih luči, kadar prometna situacija to dopušča, saj lahko vozniki tako hitreje opazijo odsev oči živali ob robu cestišča in pravočasno reagirajo. Če do trčenja vendarle pride, je nujno takoj obvestiti policijo.
Predstavniki lovske zveze so pojasnili, da sol v hladnih dneh deluje kot magnet za živali, saj jim predstavlja nekakšno "sladico". Kljub temu, da lovci izvajajo reden in načrtovan odstrel, nagona po iskanju hrane in soli pri živalih ni mogoče povsem nadzorovati. Zadrževanje živali na cesti in prečkanje vozišča sta sicer pogosta tudi v času parjenja in med kmetijskimi deli na poljih, a pozimi je sol ključni dejavnik tveganja.
Najpogosteje nastrada srnjad
Statistika kaže, da pod kolesi avtomobilov in tovornjakov najpogosteje konča srnjad. Druge vrste divjadi, kot so divji prašiči, so v tovrstnih nesrečah udeležene redkeje. Povečano število nesreč pa ne predstavlja težave le za varnost v prometu in populacijo živali, temveč prinaša tudi finančne posledice.
Še nedavno je lokalnim lovskim zvezam zaradi visokih odškodninskih zahtevkov grozil finančni zlom, saj so morale kriti škodo, ki so jo povzročile živali iz njihovih lovišč. Sistem je sedaj urejen drugače; odgovornost za plačilo in izplačilo škod je prevzela krovna Hrvaška lovska zveza, ki hkrati skrbno spremlja številčnost divjadi in izvaja nadzor nad odstrelom, s čimer poskušajo uravnavati populacijo in zmanjšati tveganja na cestah.
