Župan Svete Trojice David Klobasa je pred dnevi zaradi vožnje pod vplivom alkohola ostal brez vozniškega dovoljenja. In ker so ga policisti ustavili v času, ko je že imel veljavno prepoved nadaljnje vožnje, je ostal tudi brez avtomobila.
Seznam slovenskih politikov, predvsem lokalnih, ki so v preteklosti pod vplivom alkohola sedli za volan, ni kratek. A le redkokaterega doleti zaradi kršitve cestno-prometnih predpisov tudi politična sankcija. Nekoliko drugače je na državnem nivoju.
Mariborskega podžupana Gregorja Reichenberga so policisti ustavili zadnji dan leta 2023. Napihal je 0,33 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Podžupan je ponudil svoj odstop, a ga župan Saša Arsenovič ni sprejel.
Koprski podžupan Janez Starman je vozil avto pod vplivom alkohola aprila 2023. Ustavili so ga policisti in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Da odstopi, je ponudil tudi on, a koprski župan Aleš Bržan odstopa ni sprejel. Drugače pa je Bržan je ravnal leta 2019, ko so policisti zadnje avgustovske dni pijanega dobili koprskega podžupana Patrika Perošo. Alkotest je pokazal 1,91 promila alkohola. Peroša je ponudil svoj odstop, Bržan ga je sprejel.
Novembra 2019 je župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je pod vplivom alkohola pri vzvratni vožnji z avtomobilom zadel drugo vozilo. Napihal je 0,31. Odstopil ni.
Januarja 2018 so policisti med vožnjo pod vplivom alkohola ustavili postojnskega župana Igorja Marentiča. Med vožnjo je imel v krvi 1,73 promila alkohola (kar bi znašalo okoli 0,87 po sedanjih meritvah), zato so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Odstopil ni, županski mandat v Postojni je dobil tudi na zadnjih volitvah.
Kranjski župan Boštjan Trilar je februarja 2016 v Kranju z avtomobilom trčil v kombinirano vozilo. Oba voznika sta bila v nesreči lažje poškodovana, Trilar pa je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zato so ga pridržali. Četudi je mestni svet županu izrekel nezaupnico, je ta ostal na stolčku, saj ni hotel odstopiti, ker je nesrečo zakrivil kot "občan izven delovnega časa".
Med politiki na državni ravni izstopajo trije primeri. Aprila 2020 je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Breznik v službenem avtomobilu vozil prehitro in pod vplivom alkohola. Policija ga je kaznovala s 600 evri in 16 kazenskimi točkami. Skoraj dva tedna po dogodku je ponudil odstop ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu, ki ga je sprejel. Maja 2014 je takrat poslanec Peter Vilfan na prehodu za pešce v Ljubljani zbil in huje poškodoval 84-letnega pešca. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,32 mg alkohola na liter izdihanega zraka, kasnejša analiza krvi pa je pokazala, da je bila vsebnost alkohola v mejah dovoljenega. Vilfan je zaradi dogodka odstopil s poslanskega položaja. Pod vplivom alkohola je decembra 2010 za volan sedel takratni minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. Na ljubljanski obvoznici so ga policisti ustavili po novoletni zabavi. Test alkoholiziranosti je pokazal 0,64 mg alkohola na liter izdihanega zraka, zato so ministra pridržali do streznitve, dan po dogodku pa je odstopil.
