Obsojenci kazen prestajajo tudi v Solkanu, v lepem vaškem okolju

"Zapor mi je koristil, ker sem tukaj postal boljši človek. Šele na prestajanju zaporne kazni sem si priznal, da sem sam kriv, da sem dvajset let užival mamila in zaradi tega pristal na kriminalni poti. Ob pomoči zaposlenih v zaporu - zaradi odvisnosti od drog obiskujem tudi zunanjo ustanovo, saj sem na odprtem oddelku - sem prvič v življenju prepričan, da bom tudi po prihodu iz zapora ostal čist od drog. V zaporu si lahko postavimo dobre temelje za življenje na svobodi, če seveda sami hočemo. Jaz sem se odločil, da hočem drugače živeti kot prej, zato bom pri tem vztrajen. Pri tem mi bodo pomagali tudi starši, sestra in njena družina, ki mi ves čas stojijo ob strani," nam je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, na oddelku Nova Gorica, povedal 40-letni moški z Goriškega, ki je na prestajanju nekajletne zaporne kazni zaradi trgovine z drogo in dveh ropov, ki jih je izvršil, da bi prišel do denarja za mamila.To je majhen zapor na začetku Solkana pri Novi Gorici. Lahko bi rekli, da je umeščen v lepo vaško okolje. Če ne bi bilo na ograjenem sprehajališču na vrhu žičnate ograje bodeče žice, na prvi pogled sploh ne bi opazili, da smo prišli v zapor. Na dvorišču stoji starejša, ohranjena stavba, last goriškega muzeja, levo od nje so nižje stavbe, na vratih, ki vodijo na dvorišče, pa je nameščena bodeča žica. V objektu je zaprti in polodprti oddelek ter pripor, zdravniška ambulanta, fitnes, prostor za obiske, jedilnica in drugi prostori. V tretji stavbi so v spodnjem delu prostori goriškega muzeja, v zgornjem pa prostori vodje oddelka Magde Jakoš in drugih zaposlenih ter prostori odprtega oddelka zapora.Od vinogradniške dejavnosti do zaporaNa dvorišču zaporniške stavbe se nahajata pralnica in delavnica, kjer zaprte osebe ob pomoči inštruktorja Florjana Bajca v okviru Javnega gospodarskega zavoda (JGZ) Pohorje delajo različna dela za zunanje izvajalce. Sestavljajo različne manjše kovinske dele za pohištvo, sponke za torbice in pasje vrvice, rešetke za zračnike na zunanjih stenah stavb in drugo. Imajo tudi stroj za brizganje plastike, a trenutno na njem nimajo dela. Zgradbe zapora so bile zgrajene za potrebe vinogradniške in spremljajoče dejavnosti. Kasnejša adaptacija in spreminjanje namembnosti notranjosti objektov pa so privedle do današnje uporabnosti."Trenutno imamo v zaporu trinajst pripornikov, osemnajst obsojencev in obsojenega z nadomestno kaznijo (gre za kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno, op. p.). To glede na kapacitete, ki jih imamo na voljo, pomeni, da je zapor poln. Obsojenci prestajajo kazni zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, teh je trenutno osem, po štirje prestajajo kazen zaradi trgovine z drogo in nasilnih kaznivih dejanj, dva pa zaradi kaznivega dejanja prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Na delo v zaporu trenutno hodi šest obsojencev in en pripornik, eden deli hrano, ki jo v zavod vozi zunanji izvajalec, saj sami nimamo ustreznih pogojev, da bi pripravljali hrano za vse zaprte osebe, en obsojenec pa dela v pralnici in v okviru JGZ Pogorje," nam je avgusta, ko smo bili na ogledu novogoriškega oddelka koprskega zapora povedala Magda Jakoš. V priporu so trenutno nameščeni tudi nekateri priporniki, ki so jih pripeljali predvsem iz ljubljanskega pripora, ki zaradi prenatrpanosti poka po šivih. Trenutno je v zaporu v Solkanu največ pripornikov za rešetkami zaradi trgovine z drogo.Med prestajanjem kazni odkril svoj talent"Naš oddelek je prvenstveno namenjen obsojenim na kazen do šest mesecev zapora, vendar je takšnih pri nas zelo malo, saj so k nam zaradi prostorske stiske premestili tudi zaprte iz drugih zavodov, ki so bili obsojeni na daljšo kazen. Glede zaposlenih lahko rečem, da nas je dovolj, štiriindvajset. Od tega je dvajset pravosodnih policistov, vodja oddelka, dve strokovni sodelavki in inštruktor. Strokovni sodelavki z zaprtimi osebami izvajata različne delavnice, kjer se lahko izkažejo v ročnih spretnostih, veseli smo tudi različnih delavnic ali predavanj, ki jih v zavodu brezplačno izvedejo zunanji izvajalci. Zaprtim osebam nudimo tudi programa za odvajanje odvisnosti od drog in alkohola, ki ga izvajajo zunanji strokovnjaki, nekateri obsojenci odprtega oddelka pa obiskujejo tudi društva zunaj zavoda, kot so na primer Društvo za nenasilno komunikacijo in Samarijan ter druga," je še povedala Magda Jakoš.Splošni zdravnik v zapor pride dvakrat tedensko, psihiater enkrat mesečno, zaprte osebe k zobozdravniku vozijo k zunanjemu izvajalcu. V zaporu se radi prijavijo tudi na kakšne zunanje dogodke, kjer sodelujejo s svojimi izdelki, ki jih izdelajo obsojenci skupaj s strokovnima sodelavkama. Letos so se prijavili na natečaj z naslovom Sprejemanje različnosti ali moja socialna delavka (delavec), ki ga je organizirala Fakulteta za socialno delo Ljubljana. Nagradi za najboljša umetniška dela sta prejela obsojenca iz zapora v Solkanu in Mariboru. "Naš obsojenec, ki je bil nagrajen, je šele pri nas v zaporu odkril svoj izjemen slikarski talent. Naredil je čudovito risbo in tudi manjšo maketo zapornika v prispodobi žabe, saj se naš zapor nahaja na kraju, ki se imenuje Žabji kraj. Ko je odhajal od nas po prestani kazni, je bil prepričan, da bo svoj talent razvijal še naprej na svobodi. Želimo si, da bi bilo tako," je dodala vodja oddelka Jakoš.Življenje brez drog po prestani kazniIn ko govorimo o svobodi po prestani zaporni kazni, nam je obsojenec z Goriškega priznal, da ga je strah, kako bo zunaj. "Pogosto razmišljam, kako bo. Vsi, ki smo bili v zaporu, nosimo na hrbtu nekakšen pečat, ki pa ga kljub nevidnosti vidijo vsi in se nas izogibajo. Bojim se, da me ljudje, ki bodo izvedeli, da sem bivši zapornik, ne bodo sprejeli medse. Za zdaj sem imel dobre izkušnje z ljudmi, ki me poznajo od prej, ko sem jih srečal na prostem izhodu iz zapora. Ne vem pa, kako bo naprej, ko bom iskal službo. Razmišljam, da bi šel živet v tujino, ker me tam ne bo nihče poznal. To bi storil, ko se bom povsem pozdravil odvisnosti od drog, zdaj prejemam še terapijo, z njo bom še nekaj časa nadaljeval, ko bom na svobodi. Nočem več imeti opravka z drogo. Užival sem jo dvajset let in imam zaradi tega luknjo v glavi. Pravzaprav sploh ne vem, kaj se je dogajalo z mano. Zdaj, ko sem v zaporu, mi je bog ali nekdo tam zgoraj pač dal novo priložnost v življenju, ki jo želim zgrabiti z obema rokama. Zavedam se, da vsi zaprti ne razmišljajo enako kot jaz." Pečejo palačinke in kostanj V zaporu v Solkanu se zaposleni trudijo, da zaprte osebe, tiste, ki za to izpolnjujejo pogoje, lahko gredo skupaj z zaposlenimi občasno na sprehode okoli zavoda, se gredo kopat pod Solkanski most ali na podobne izlete. Včasih skupaj spečejo tudi palačinke ali se učijo pripraviti testo za pico, občasno imajo piknik na zaporniškem dvorišču ali pa v jesenskem času pečejo kostanj. "Trudimo se, da z zaprtimi osebami počnemo stvari, ki jih bodo počeli tudi, ko bodo odslužili svojo kazen, da jim bo lažje vključevanje nazaj v domače okolje," dodaja vodja oddelka Magda Jakoš.

Obsojenci kazen prestajajo tudi v Solkanu, v lepem vaškem okolju

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano