V Avstraliji se je zgodila tragedija, ki je pretresla tamkajšnjo javnost in opozorila na nevarnost, ki jo prinašajo klopi. 16-letni Jeremy Webb je umrl po zaužitju govejih klobas, preiskava pa je sedaj potrdila, da je bila za najstnika usodna huda alergijska reakcija na meso, ki jo je povzročil predhodni ugriz klopa. Gre za prvi uradno zabeležen smrtni primer zaradi alergije na meso v Avstraliji in enega prvih na svetu.
Dogodek sega v junij 2022, ko je Jeremy s prijatelji kampiral na obali Novega Južnega Walesa, severno od Sydneyja. Po večerji, ko je zaužil goveje klobase, je najstnik začel bruhati in hlastati za zrakom. Stekel je do bližnjega avtodoma in prosil za pomoč, nato pa se zgrudil. Kljub takojšnjemu oživljanju prijateljev in kasnejšem posredovanju reševalcev so Jeremyja v bolnišnici razglasili za mrtvega. Zdravniki so sprva menili, da je šlo za hud napad astme, a je mrliški oglednik kasneje ugotovil drugačen vzrok.
Namestnica mrliškega oglednika Carmel Forbes je v svojem poročilu zapisala, da je Jeremy umrl zaradi posledic anafilaksije, ki jo je sprožila alergija na meso, znana kot sindrom alfa-gal. Ta alergija je povzročila akutno poslabšanje njegove astme, kar je vodilo v smrt. O podrobnostih primera poroča hrvaški portal Dnevnik.hr, ki povzema ugotovitve avstralskih preiskovalcev.
Alergija 21. stoletja
Profesorica Sheryl van Nunen, klinična imunologinja, ki je prva povezala ugrize klopov z razvojem alergije na meso sesalcev, je stanje poimenovala "alergija 21. stoletja". Pojasnila je, da so primeri v porastu zaradi ekoloških sprememb. Van Nunen je za avstralske medije potrdila, da je bil Jeremyjev primer prvi te vrste v Avstraliji, v svetovnem merilu pa pozna le še en podoben primer, in sicer smrt pilota v New Jerseyju leta 2024.
Težavo povzroča molekula sladkorja, imenovana alfa-gal. Ta molekula je prisotna v slini in črevesju klopov, pa tudi v mesu večine sesalcev, kot so govedina, jagnjetina, svinjina in divjačina. Ko klop ugrizne človeka, lahko prenese to molekulo v krvni obtok, kar pri nekaterih ljudeh sproži imunski odziv. Telo začne proizvajati protitelesa in ko ta oseba naslednjič zaužije rdeče meso, se sproži burna alergijska reakcija.
Posebnost te alergije je zakasnjen odziv. Simptomi se običajno pojavijo šele tri do šest ur po zaužitju mesa, saj telo potrebuje čas za prebavo in sprostitev molekule alfa-gal. Reakcije segajo od prebavnih težav in izpuščajev do otekanja in v najhujših primerih anafilaktičnega šoka. Strokovnjaki opozarjajo, da so notranji organi, ki jih pogosto uporabljajo v klobasah, še posebej bogati s to molekulo, kar lahko povzroči še težje reakcije.
Usodna kombinacija z astmo
Preiskava je razkrila, da so Jeremyja klopi večkrat ugriznili, potem ko se je družina preselila na posestvo, obdano z gostim grmičevjem. Že pri desetih letih je po uživanju rdečega mesa opažal reakcije, zato je družina sumila na alergijo, vendar se niso zavedali smrtne nevarnosti. Jeremy je imel v preteklosti že epizodo hudih težav z dihanjem, ki so jo zdravniki obravnavali kot napad astme, čeprav so bili simptomi nenavadno hitri in intenzivni, kar je značilno za anafilaksijo.
Zdravstveni delavci ob prejšnjih obravnavah niso prepoznali tveganja za anafilaksijo, kar je profesorica Van Nunen označila za "zamujeno priložnost". Poudarila je, da je astma velik dejavnik tveganja pri alergijah na hrano, saj kar 85 odstotkov smrti, povezanih z alergijami na hrano, izhaja iz anafilaksije, ki sproži astmatični odziv.
Jeremyjeva mati, dr. Myfanwy Webb, je v čustvenem nastopu pred preiskovalci dejala, da vsak dan pogreša svojega sina. Družina si je močno prizadevala za preiskavo, da bi dvignila zavest o tej nevarni alergiji. Strokovnjaki kot ključni preventivni ukrep svetujejo zaščito pred klopi in njihovo pravilno odstranjevanje, če do ugriza že pride.
