V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se nadaljuje sezona raziskovanja komedije, humorja in satire – tokrat s premierno uprizoritvijo arktične tragikomedije Kokkola ene najbolj znanih in vznemirljivih finskih gledaliških ustvarjalk Leee Klemola. Tragikomedijo je režirala Živa Bizovičar, ki velja za eno najprodornejših režiserk mlajše generacije v Sloveniji.
V petek, 4. aprila, bo na Velikem odru SLG Celje premierno uprizorjena arktična tragikomedija Kokkola, kar bo tudi sploh prvo besedilo Leee Klemola, uprizorjeno v Sloveniji. Avtorica, ki je kariero začela kot igralka, prebija meje gledališča in ustvarja izrazne oblike, ki so nove, drzne in iskrene. V njenih dramah sta vulgarno in sveto neločljiva, meje med človekom in živaljo pa zabrisane. Njeno najbolj znano delo je Arktična trilogija – prvi del, Kokkola (2004), je divja tragikomedija, ki je v finsko gledališče vnesla popolnoma nov glas in slog ter požela odobravanje doma in v tujini. Druga dva dela trilogije, V mraz (2008) in Novi Karleby (2011), sta neolepšano in inteligentno nadgradila tematiko mraza, ljubezni in hrepenenja.
"Komedija Kokkola na duhovit, mestoma ciničen način problematizira centralizacijo, mrtvost majhnih krajev in izgubljenost mlajše generacije, ki v mrtvilu vaške skupnosti težko najde svoje mesto ali smisel. Čeprav se dogajanje odvija na Finskem, me je ob branju konstantno spominjalo na moj dom, na čudno domačnost in nostalgijo po mojem rodnem kraju in tesnobo ter pomanjkanje možnosti, da bi si v njem ustvarila samostojno življenje," je povedala režiserka Živa Bizovičar.
V besedilu spremljamo tri mlade fante, Marttija Piana Larssona, Arijoutsija Zachariasa Prittinena in Harrija Lömmarka, ki skupaj vodijo posebno podjetje za osebne storitve. Po zapuščenih ulicah Kokkole se vozijo z avtobusom in iščejo ljudi, ki bi potrebovali njihovo pomoč, in s tem možnost hitrega zaslužka in konec koncev smisel življenja. Prek Piana in njegovih sodelavcev spoznamo nabor vaških posebnežev, od katerih ima vsak svoje skrite, a nedosegljive želje. Čeprav je njegova pomoč večinoma nezaželena, Piano s svojima zaposlenima poskuša reševati situacije ter s tem skriti lastno praznino in nezmožnost polnega življenja.
Tragikomedijo je režirala Živa Bizovičar, ki velja za eno najprodornejših režiserk mlajše generacije
"Posebnost besedila je tudi v njegovem jeziku in v izbiri narečja. V originalnem besedilu skoraj vsi liki govorijo v kokkolskem narečju. Ko smo iskali vzporedno slovensko narečje, sva se z režiserko Živo Bizovičar hotela izogniti nevtralnim narečjem, ki so v gledališču navadno izkoriščena za ceneno zabavanje publike. Želeli smo se odločiti za narečje, ki s seboj prinese vsaj nekaj tega, kar nosi kokkolsko, hkrati pa omogoča jasno in zaznamovano čustveno izražanje. Tako smo prišli do zasavščine, ki v svojih legah podpira svet, v katerem se giblje besedilo – narečje ne spremeni le besed, melodije in govora, temveč, morda celo pomembnejše, spremeni odnos, s katerim liki govorijo; nekatera čustva podpre, druga popolnoma prepreči," je povedal dramaturg Nik Žnidaršič.
Ustvarjalsko ekipo sestavljajo prevajalka Julija Potrč Šavli, prevajalec v zasavsko narečje Jaša Drnovšek, režiserka Živa Bizovičar, dramaturg Nik Žnidaršič, scenograf Lin Martin Japelj, kostumografka Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektor za zasavsko narečje Jaša Drnovšek, lektorica Živa Čebulj, oblikovalec in izdelovalec tjulnja Gregor Lorenci, asistentka kostumografke Zala Jenček, asistentka lektorjev (študijsko) Maša Milčinski. V predstavi igrajo: Urban Kuntarič, Lovro Zafred, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Gregor Zorc, k. g., Maša Grošelj, Eva Stražar, Barbara Medvešček, David Čeh, Aljoša Koltak, Jagoda Tovirac in Žan Brelih Hatunić.
