V CD je na predvečer slovenskega kulturnega praznika potekala proslava s podelitvijo najvišjih nagrad za umetniške dosežke. Slavnostna govornica, predsednica UO Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je poudarila, da je civilna družba temelj javne sfere in zdrave družbe, njen del pa so tudi umetniki, ki čutijo odgovornost do javnega prostora.
Kot je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada še dodala na nocojšnji proslavi, se umetnost letošnjih nagrajenk in nagrajencev Prešernovega sklada zavzema prav za javni prostor, skrb in solidarnost in aktivno dediščino.
Prešernova nagrajenca, koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša Janez Mächtig sta svoji ustvarjalni polji, sodobni ples in industrijsko oblikovanje, povezala s potrebami ljudi, povezala z življenjem ter vsak na svoj način in v svojem času znotraj hiperreguliranih urbanih sistemov odprla prostor uporabnikom, je povedala Badovinac.
Opozorila je tudi, da v Evropi in ZDA militarizem dobiva vse večjo vidnost, kaj podobnega pa se lahko zgodi čez noč tudi v Sloveniji. "Zato je treba tistim, ki hočejo vzeti glas civilni družbi in sodobni umetnosti, reči: stop", je pozvala.
"V Evropi se krči prostor svobode govora in ustvarjanja. V Sloveniji smo še vedno otoček svobode. In to tudi v veliki meri po zaslugi naše civilne družbe, ki je ena najbolj progresivnih v Evropi," je še povedala, kar je občinstvo v dvorani nagradilo z aplavzom.
Po celotnem svetu pa nas po njenih besedah bolj kot kar koli povezuje razgradnja človečnosti, nemoč in krivda ob neustavljivih genocidnih vojnah ter strah in tesnoba ob apokaliptičnih napovedih o usodi planeta. "A morebiti je prav v tem temnem novem univerzalizmu vendarle priložnost. Posthumanizem namreč raste iz ruševin starega sveta," je še dodala in opozorila, da je v današnjem svetu pod vprašanjem vladavina prava.
Badovinac je tudi spomnila na stoletnico smrti pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder. Aktualnost Kosovelove poezije v današnjem času, v kateri je ta med drugim pisal o brutalnosti fašističnega nasilja in mehanizaciji človeka, je po besedah Badovinac osupljiva, Kveder pa je označila za borko za enakopravnost in pravice žensk, za njihovo neodvisno ustvarjalnost in lastni zaslužek. In letošnji Prešernovi nagrajenci, med kateri je skupno šest umetnic in prvič prevladujejo nagrajenke, so po njenih besedah dediči Franceta Prešerna, ki nadaljujejo pot svobode, miru, bratstva in sestrstva.
Nagrajence dveh Prešernovih nagrad za življenjsko delo in šestih nagrad Prešernovega sklada so na proslavi predstavili z video portreti, iz rok Badovinac pa so na odru prejeli nagrade.
Mächtig se je v krajšem govoru ob prejemu nagrade odzval tudi na današnji "nemirni svet geopolitike, ki ga, kot je povedal, "celo mi, ki smo preživljali drugo svetovno vojno, nismo pričakovali", in dodal, da tudi ne sprejemajo današnjih krivic in zločinov proti človeštvu. "Dovolj je," je bil odločen in tudi pozval k humanizaciji, ki jo po njegovem potrebujemo bolj kot kadarkoli.
Bučar je Prešernovo nagrado prejela za svoj koreografski opus, ki zaradi večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Mächtig pa je s svojim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete.
Nagrado Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke zadnjih treh let, ki pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice, so prejeli skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak.
Umetniški del državne proslave na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, je bil v znamenju Prešernove epske pesnitve Krst pri Savici, ki je bila prvič objavljena pred 190 leti in velja za temeljno delo slovenske poezije.
Avtorji scenskega dogodka z naslovom Bogomilin križ:: Milenijska prekrstitev, ki je bil sestavljen iz treh gledaliških informansov, so bili lanskoletni Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov ter Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Prešernov Krst so interpretirali z vidika protagonistke Bogomile in v ospredje postavili njen ženski pogled na krvavo morijo in nasilno podjarmljanje Slovencev v srednjem veku.
Drama Bogomiline spreobrnitve in prekrstitve v krščansko vero je bila uprizorjena s pesniškim in vizualnim jezikom dveh umetnikov iz različnih časov in svetov: nemškega sakralnega pesnika Hrabana Mavra iz 9. stoletja in v Trstu leta 1938 rojenega pionirja računalniške umetnosti Edvarda Zajca.
Nastopili so med drugim igralka Nataša Keser kot Bogomila, igralec Blaž Šef kot Črtomir ter hrvaško-danski igralec Zlatko Burić kot Hraban Maver in duhovnik.
