Druga uprizoritev Jančarjevega romana, ki je nastala v sodelovanju Zavoda Imaginarni z gledališkimi hišami. Prvo so z Lutkovnim gledališčem Ljubljana postavili v Palači Cukrarna.
V nadaljevanju preberite:
Med pohorskimi smrekami in v visokem snegu je leta 1938 po pustnem karnevalu umorjena ženska. Tej ženski je bilo ime Ana, poroča časopisni članek, mlad pisatelj, Drago Jančar, o tem umoru napiše roman, in žensko poimenuje Marjetica.
- Gre za drugo uprizoritev Jančarjevega romana Severni sij, prva se je ukvarjala z zgodbo glavnega junaka v romanu, Josefa Erdmana. Tokrat nas ne zanima Erdmanova zgodba, povesta ženski. Pa je obiti moške v zgodbi, v kateri je ženska žrtev nasilja, sploh mogoče?
- Na odru Mestnega gledališča Ptuj je režiser Primož Ekart postavil obe ženski - Ano, resnično oseba iz časopisnega članka, in Marjetico, ki je literarizirana po Aninem zgledu. Kako sta živeli v Mariboru tik pred katastrofo prve svetovne vojne? Kako sta postali žrtvi nasilja?
- Da nista bili le Ana in Marjetica, kažejo odlomki iz študije dr. Jasne Podreka, raziskovalke nasilja v znotrajpartnerskih odnosih. Ustvarjalci so nekatere izsledke doktorice vpleti v predstavo. Kje se najpogosteje zgodijo umori žensk in kdo so storilci?
- In zakaj, čeprav so se projekta lotili z zavzetostjo in posebno senzibilnostjo za žensko plat zgodbe, to, da se predstava zaključi, dokler je še znosna, ko govorimo o femicidu, ni dovolj?
Med pohorskimi smrekami in v visokem snegu je leta 1938 po pustnem karnevalu umorjena ženska. Tej ženski je bilo ime Ana, poroča časopisni članek, mlad pisatelj, Drago Jančar, o tem umoru napiše roman, in žensko poimenuje Marjetica.
- Gre za drugo uprizoritev Jančarjevega romana Severni sij, prva se je ukvarjala z zgodbo glavnega junaka v romanu, Josefa Erdmana. Tokrat nas ne zanima Erdmanova zgodba, povesta ženski. Pa je obiti moške v zgodbi, v kateri je ženska žrtev nasilja, sploh mogoče?
- Na odru Mestnega gledališča Ptuj je režiser Primož Ekart postavil obe ženski - Ano, resnično oseba iz časopisnega članka, in Marjetico, ki je literarizirana po Aninem zgledu. Kako sta živeli v Mariboru tik pred katastrofo prve svetovne vojne? Kako sta postali žrtvi nasilja?
- Da nista bili le Ana in Marjetica, kažejo odlomki iz študije dr. Jasne Podreka, raziskovalke nasilja v znotrajpartnerskih odnosih. Ustvarjalci so nekatere izsledke doktorice vpleti v predstavo. Kje se najpogosteje zgodijo umori žensk in kdo so storilci?
- In zakaj, čeprav so se projekta lotili z zavzetostjo in posebno senzibilnostjo za žensko plat zgodbe, to, da se predstava zaključi, dokler je še znosna, ko govorimo o femicidu, ni dovolj?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
