Ingo Schulze je zares rad pisatelj. In svoje delo jemlje resno. Govori o svobodi, ki jo je našel v različnih literarnih formah. V sodobnem svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo zakonitosti in krivice neoliberalnega, globaliziranega kapitalizma, prek njih vzpostavi distanco. Z dobrohotnostjo, za katero se skriva uporniški duh, pripoveduje o radijski oddaji v knjigarni, pri kateri je sodeloval s prijateljem na božični dan. "Veste, sijajno bi bilo, če bi literatura lahko ljudem približala ideje, zgodbe in podobe sveta, drugačnega življenja. Moj prijatelj je tedaj na radiu prebral drago mu kratko zgodbo o ljudeh, ki so želeli uprizoriti biblične tri kralje. A so ugotovili, da jih je preveč, ki so temnopolti. Na koncu pride moj najljubši stavek: Nič, treba bo spremeniti model," se mu zasvetijo oči.
V slovenščino so zaenkrat prevedena tri dela Inga Schulzeja, vsa so izšla pri založbi Beletrina v prevodu Mojce Kranjc: zbirka kratkih zgodb Mobi, roman Adam in Evelyn, po katerem je bil posnet tudi film, in letos v okviru Fabulezbirka kratkih zgodb 33 trenutkov sreče, avtorjev literarni prvenec.
"Lahko stopimo na pravo pot v pravo smer. Ker v resnici rešujemo problem neenakosti in krivic, ki se raztezajo po celem svetu in ki jih naš zahodni svet vsak dan znova poustvarja in poglablja. Seveda ne bomo mogli vsega narediti sami, a nekaj lahko naredimo in so stvari, s katerimi lahko začnemo že danes."
"Nimam časa niti želje, da bi čas zapravljal s komentiranjem, opazkami in obtožbami. Preveč dela imam, srečevati želim svoje prijatelje, pisati."
"Še vedno je moderno govoriti o Francozih, Slovenkah, Čehih in Nemkah, a zelo verjetno imam več skupnega z nekaterimi ljudmi v Sloveniji in Franciji kot z mnogimi v Nemčiji. V državah so še vedno različne interesne skupine, boji med razredi se odvijajo."
