Ingo Schulze: Padca zidu nisem nikoli razumel kot sporočilo, da je s socializmom konec

Letošnji gost Fabule govori z mehkobo radodarnega pogleda, ki se smeji navznoter in navzven. Ko je leta 1989 padel berlinski zid, je bil prepričan, da je prišel čas za demokratični socializem.

Glavna fotografija članka:Ingo Schulze: Padca zidu nisem nikoli razumel kot sporočilo, da je s socializmom konec
Robert Balen
Datum 7. marec 2019 14:28
Čas branja 2 min

Ingo Schulze je zares rad pisatelj. In svoje delo jemlje resno. Govori o svobodi, ki jo je našel v različnih literarnih formah. V sodobnem svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo zakonitosti in krivice neoliberalnega, globaliziranega kapitalizma, prek njih vzpostavi distanco. Z dobrohotnostjo, za katero se skriva uporniški duh, pripoveduje o radijski oddaji v knjigarni, pri kateri je sodeloval s prijateljem na božični dan. "Veste, sijajno bi bilo, če bi literatura lahko ljudem približala ideje, zgodbe in podobe sveta, drugačnega življenja. Moj prijatelj je tedaj na radiu prebral drago mu kratko zgodbo o ljudeh, ki so želeli uprizoriti biblične tri kralje. A so ugotovili, da jih je preveč, ki so temnopolti. Na koncu pride moj najljubši stavek: Nič, treba bo spremeniti model," se mu zasvetijo oči.

"Sesutje socialističnih držav je pri marsikomu obveljalo kot sporočilo: 'S socializmom je konec, ostal je le kapitalizem in bomo pač živeli na neoliberalni način.' Zame ni bilo to nikoli res," pravi Ingo Schulze. Fotografija je ujela trenutek 12. novembra 1989, ko je žerjavist umaknil še en del zidu, da se je omogočilo nove prehode za ljudi med vzhodnim in zahodnim Berlinom.  
"Sesutje socialističnih držav je pri marsikomu obveljalo kot sporočilo: 'S socializmom je konec, ostal je le kapitalizem in bomo pač živeli na neoliberalni način.' Zame ni bilo to nikoli res," pravi Ingo Schulze. Fotografija je ujela trenutek 12. novembra 1989, ko je žerjavist umaknil še en del zidu, da se je omogočilo nove prehode za ljudi med vzhodnim in zahodnim Berlinom.  
Reuters
Najdaljši ostanek zidu, ki je postal del mestne arhitekture sodobnega Berlina. 
Najdaljši ostanek zidu, ki je postal del mestne arhitekture sodobnega Berlina. 
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Podpirate predlog, po katerem bi se omejila uporaba družbenih omrežij za mlajše od 15 let?
Da, omejitev je nujno potrebna.
64%
808 glasov
Sem za popolno prepoved.
15%
190 glasov
Ne vidim smisla v tem, nadzor je praktično nemogoč.
14%
180 glasov
Ne.
4%
51 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
27 glasov
Skupaj glasov: 1256