Ne samo, da od izida tretjega albuma skupine Lačni Franz letos mineva natanko 40 let, temveč gre hkrati za album preloma v diskografiji mariborske zasedbe. Prav z njim je namreč skupina prodrla v zavest širše slovenske javnosti, Ne mi dihat za ovratnik pa je posledično postal tudi najbolj prodajan album skupine. Album je konec koncev porodil tudi naslovno pesem, ki še danes velja za eno najbolj priljubljenih napevov mariborske zasedbe. "Kjerkoli jo pojemo ali kjer se sliši, vsi zraven pojejo vsaj 'koza nora'," je na predstavitvi v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani povedal Zoran Predin. "Tudi sam slogan 'ne mi dihat za ovratnik' je postala ena tistih fraz, ki so se jo drugod po Jugoslaviji naučili v slovenščini."
Vojaški rok zaznamoval snemanje
Ne mi dihat za ovratnik je bil prvi pravi "profesionalni" album skupine Lačni Franz, ki ga je skupina v studiu pilila bistveno dlje kot na hitro posneta prva albuma Ikebana (1981) in Adijo Pamet (1982). Po drugi strani pa je plošča v času izida porodila mešane odzive glasbene stroke. "Album je do konca zmedel glasbene kritike v Jugoslaviji. Zdaj res niso več vedli, kaj bi z nami in kam bi nas uvrstili," je povedal Predin. Čeprav je šlo za velik komercialni uspeh, pa člani skupine album danes vidijo kot izrazito pesimističen, v največji meri po zaslugi tega, ker so ravno takrat končali s služenjem vojaškega roka, kar je dodobra načelo značaj mladih glasbenikov. "Plošča je v resnici zelo temačna, radikalna," je povedal Oto Rimele. "Z njo smo zelo dobro pričarali vzdušje in osebno refleksijo vsakega izmed nas o tem, kako je bilo v tistih časih."
"Plošča je v resnici zelo temačna, radikalna"
Svež pogled na vse prej kot idealno stanje v skupini pa je podal Sašo Stojanovič, ki je del skupine Lačni Franz postal prav na tej plošči. "Bil sem šokiran. Nisem priletel v Lačni Franz izpred treh ali štirih let, ampak na ranjene Lačne Franze. V vojski so vsi skasirali, vsem se je poznalo. Cela plošča je zato na meji neke depresije." Zoran Predin je potrdil, da je v tem duhu nastala tudi naslovnica albuma. "Pesem Ne mi dihat za ovratnik je po prihodu iz JNA definitivno nastala kot družbenokritična pesem, namenjena režimu in državi. A ker sem moral te stvari skrivat, je potem kasneje postala neke vrste ljubezenska popevka."
Že tretji ponatis letos
Za novo izdajo plošče so znova poskrbeli pri Založbi Obzorja Maribor oziroma njihovem glasbenem založništvu Helidon. To je po prvih dveh albumih letos že tretji ponatis plošč skupine Lačni Franz v vinilnem formatu. "Zelo cenim, da se je Helidon tega spomnil, da zadeva ne gre v pozabo," je bil založbi hvaležen Oto Rimele, ki je poudaril, da plošče vse od prvotnega snemanja ni poslušal, ker si ni želel pokvariti pozitivnih občutkov iz studijskih seans s producentom Acom Razbornikom. Tokratna izdaja v svoji vizualni podobi ostaja zvesta izvirniku, je pa plošča prejela občutno kakovostno nadgradnjo. Če je bil prvi natis leta 1983 izdelan s pomočjo cenejših materialov in so zaradi tega tudi tisti povsem novi izvodi "pokali in praskali", so tokratni ponatis izdelali v Avstriji na visokokakovostnem 180-gramskem črnem vinilu, zaradi česar album zdaj zveni bolje kot kdajkoli prej.
