Ljubljanski manifest v Frankfurtu: Poglobljeno branje je ključno za obstoj demokratične družbe

Eno od osrednjih sporočil, ki jih bo Slovenija letos zagovarjala v vlogi častne gostje knjižnega sejma v Frankfurtu, je odločilen pomen poglobljenega branja na višji ravni - prav branje je namreč najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. Z njim vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov, vse to pa so nepogrešljive socialne veščine državljanov sodobnih demokratičnih družb.Tako trdijo štirje raziskovalci branja in založništva - Anne Mangen z Univerze v Stavangerju, Adriaan van der Weel z Univerze v Leidnu, Andre Schüller-Zwierlein z Univerze v Regensburgu in Miha Kovač z Univerze v Ljubljani - ki so obenem tudi avtorji Ljubljanskega manifesta o pomenu branja na višji ravni. To kratko besedilo bo Slovenija na sejmu predstavila v sredo, 18. oktobra, slovenska razgrnitev pa se je, zanimivo, ekskluzivno zgodila v časniku Delo in v nobenem nacionalno financiranem mediju.Različna branja, različne mišicePomemben razlog za to, da manifest že pred dogodkom dobiva precej mednarodne pozornosti, sicer tiči tudi v dejstvu, da se v nekaterih evropskih izobraževalnih sistemih v zadnjem času vztrajno odmikajo od digitalizacije. Na Švedskem in Portugalskem sta se ministrstvi za šolstvo, denimo, odločili, da bodo ponovno začeli uvajati tiskane učbenike, saj so ob prevladi digitalnega branja učitelji in drugi strokovnjaki začeli opažati upadanje zmožnosti koncentriranega poglabljanja v tekste. "Takega obrata bi si želeli tudi na našem pristojnem ministrstvu," ob tem poudarja dr. Miha Kovač, kurator slovenskega programa v Frankfurtu.Manifest so podprli Nemška akademija za jezik in pesništvo, Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA). V Frankfurtu bo obilica pogovorov in dogodkov, ki jih pripravlja slovenska ekipa, nanj tudi vezanih - zajemali bodo krizo pozornosti, štirje paneli bodo namenjeni povezavi med umetno inteligenco in branjem, govorili bodo tudi o prevajalnih napravah in sorodnih temah.Jose Borginho, generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov, v tem kontekstu poudarja, da je zmožnost branja podobna mišici: če jo prakticiraš in uporabljaš, se krepi, če jo zanemarjaš, postaja šibkejša. "Kakor poznamo različne vrste mišic, poznamo tudi različne vrste branja. Manifest poudarja, da je prav globoko branje, ki zahteva posebno mišico, v času memov in tvitov zelo ogroženo," pravi. Anne Bergman Tahon, direktorica Evropskega združenja založnikov, je na tiskovni konferenci ob razgrnitvi manifesta obenem navedla skrb vzbujajoč podatek, da je od 20 do 25 odstotkov populacije Evropske unije še vedno nepismene. Kaj to pomeni? "Morda so zmožni prebrati znake in vozni red avtobusa, ne pa tudi dolgih tekstov. V času, ko je demokracija ogrožena tudi v našem prostoru, je pomembno, da ljudem omogočimo razviti mentalno kapaciteto, s katero bodo zmožni ne le prebrati besede, ampak tudi analizirati tekste, jih dekodirati in naposled tvoriti lastne misli," nadaljuje in doda, da je to še pomembnejše v času, ko umetna inteligenca producira na tisoče in tisoče knjig, pri katerih je nujno - a hkrati zelo zapleteno! - vedno znova precenjevati, ali je vsebina zanesljiva in resnična ali potvarjana in zavajajoča. "Na Amazon Kindle je nekdo objavil denimo književno delo o nabiranju gob, ki je spisano na osnovi umetne inteligence. Med užitno in neužitno gobo lahko, sodeč po zapisih v tej knjigi, razlikujemo kar po vonju - če lepo diši, jo lahko pojemo. To se morda zdi smešno, a je tudi precej skrb vzbujajoče."V ospredju poezija in filozofija, ki terjata koncentracijoTudi poezija in filozofija, dve na slovenski sejemski predstavitvi posebej izpostavljeni književni zvrsti, sta na manifest vsebinsko vezani, poudarja Kovač. Ne samo, da je poezija v tuje jezike dobro prevajana (pred kratkim je v nemščini izšla tudi Antologija slovenske poezije), ljubljanska filozofska psihoanalitska šola pa je v tujini dobro prepoznana - obe zahtevata tudi branje na višji ravni in pomagata pri razumevanju kompleksnih problemov sodobnega sveta. "Teh problemov ne moremo razumeti, če nismo sposobni brati kompleksnih knjig, ki pišejo o njih," dodaja Kovač.Da smo po eni strani bombardirani s hitrimi informacijami in krajšimi formati sporočanja, ki so omejeni na sekunde, po drugi strani pa je kompleksne teme zelo težko zaobjeti na tak način, poudarja tudi dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo. "Poglobljeno branje izkazuje drugačen odnos do tega, kar beremo, obenem pa tudi drugačen odnos do sveta. Vzeti si čas za poglobljeno branje je v današnjem hitrem svetu ne nazadnje tudi velik privilegij, ki pa ga moramo kot družba omogočiti vsakomur. Tega manifesta sem osebno vesela: zadnje čase na družbenih omrežjih namreč opažam reklame, ki pred študenti promovirajo orodja za poslušanje knjig - slednjih jim več niti ni treba brati! Da se strojno branje branje propagira kot nekaj enakovrednega, je po moji oceni predvsem škodljivo," je jasna.To pa navsezadnje še ne pomeni, da je treba vse "digitalno" razumeti kot "sovražno", poudarja Daan Beeke, koordinator EURead, zveze 35 organizacij, ki v Evropski uniji promovirajo branje in podpirajo ljubljanski bralni manifest. Raziskave dokazujejo, da so otroci, ki berejo, uspešnejši v šolskem sistemu, bolj kreativni in empatični, nazadnje pa tudi srečnejši, bolj samozavestni in pogumnejši v premagovanju težkih položajev, v katere jih potiskajo različne oblike neenakosti. Ker se bralna zmožnost v Evropi in širše znižuje, pa je treba ponovno premisliti tudi vlogo poglobljenega branja v digitalni dobi, dodaja. "Digitalne knjige so lahko pomembno orodje za tiste, ki nimajo privilegija dostopati do domače in niti javne knjižnice - dejstvo je namreč, da se evropske knjižnice v zadnjih 20 letih pospešujoče zapirajo. Medij tako niti ni ključnega pomena - pomembno je, da vsi otroci v Evropi pridobijo polno bralno zmožnost oziroma kompetenco, ki omogoča, da postaneš bralec na višjem nivoju (ali pa da si tak bralec že kot otrok)," izpostavi Beeke. In nadaljuje: "Če otroci in odraščajoči niso izpostavljeni dolgim in kompleksnim tekstom, temveč so soočeni le s krajšimi digitalnimi vsebinami, ki bolj kot koncentracijo trenirajo 'nekoncentracijo', postane digitalna vsebina resničen 'sovražnik' bralnim sposobnostim. Brez koncentracije poglobljeno branje na višji ravni namreč ne obstaja!"

Ljubljanski manifest v Frankfurtu: Poglobljeno branje je ključno za obstoj demokratične družbe

Klara Širovnik

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano