Na jesenski dražbi Galerije Sloart najvišjo ceno dosegel Kalinov kip

Kip Ženska figura je bil prodan za 9000 evrov. Skupno je bilo prodanih 20 od 53 umetnin v vrednosti 69.100 evrov.

Boris Kalin: Ženska figura
Boris Kalin: Ženska figura
Galerija Sloart
Datum 8. december 2025 11:33
Čas branja 3 min

Na jesenski dražbi Galerije Sloart je bilo prodanih 20 od 53 umetnin v vrednosti 69.100 evrov. Najvišjo ceno je dosegel kip Borisa Kalina Ženska figura, ki je bil prodan za 9000 evrov.

Na sobotni dražbi je bilo tudi sicer največ zanimanja za Kalinov kip, za katerega je bilo oddanih 42 ponudb, in za delo Hinka Smrekarja Branitelji domovine, oddanih je bilo 25 ponudb. V tem primeru je bila dosežena vrednost na koncu več kot dvakrat višja od prvotno ocenjene. Veliko zanimanja je bilo tudi za dela Božidarja Jakca, saj je bilo prodanih vseh pet ponujenih umetnin. Eno umetnino je strokovna komisija pred dražbo umaknila iz prodaje.

Jakčeva dela so dosegla ceno od 3840 evrov, kolikor je novi lastnik odštel za olje na kartonu Tatjana Jakac, do 3000 evrov za pastel na karton Osončen otok Norveški z ladje Midnatsol. Prodana so bila še njegova dela Prozor, Kostanjevica in Šmarna gora.

Krokarji Jožeta Tisnikarja so bili prodani za 7680 evrov, ležeči ženski akt Lojzeta Dolinarja je bil prodan za 4800 evrov, Smrekarjevo delo pa je bilo prodano za 4320 evrov.

Prodali pa so še dve deli Jožeta Ciuhe ter po eno delo Lojzeta Spacala, Avgusta Černigoja, Janeza Bernika, Ivana Zajca, Maksima Sedeja, Ivana Vavpotiča, Staneta Kregarja, Franceta Rotarja in Štefana Planinca. Njegov sitotisk z naslovom Slovo je bil prodan za 444 evrov.

(INTERVJU) Damjan Kosec: Veliko ljudi se je na umetniškem trgu opeklo, ostalo je le nekaj entuziastov

Kot so zapisali v Galeriji Sloart, bodo dražbe nadaljevali in letno organizirali po dve: jesensko prvo soboto v decembru in pomladno prvo soboto v juniju. S tokratno dražbo so sicer zadovoljni, ni pa bilo "nekih izjemnih presežkov, s katerimi bi se lahko pohvalili".

Menijo, da bo za ureditev umetniškega trga v Sloveniji potrebnih še vsaj pet do deset let ter da so dražbe edini pravi način za vzpostavitev umetniškega trga, ki temelji na transparentnosti, poštenosti in zaupanju.

Ob tem opozarjajo, da je zaradi majhnosti umetniškega trga pomanjkanje tudi na strani ponudbe. Tako se vsako leto na trgu ne pojavijo tiste redke umetnine, ki bi jih zbiratelji kupovali kot naložbe. Ker je večinoma umetnin v muzejih, se na trgu zelo redko pojavijo tovrstne umetnine Gabrijela Stupice, Marija Pregla, Ivana Groharja in še nekaterih avtorjev.

Kot so še sporočili, je bila večina pisnih ponudb oddanih pred dražbo, prvič pa so imeli tudi dražitelja v živo preko telefona. Poleg tega se povečuje število tistih, ki dražbo spremljajo na spletu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
19 glasov
Prav dobro.
1%
7 glasov
Dobro.
9%
42 glasov
Zadostno.
23%
107 glasov
Nezadostno.
37%
172 glasov
Ne zanima me ...
26%
122 glasov
Skupaj glasov: 469