V osmih dneh bodo v štirih sekcijah prikazali 17 celovečercev, ki bodo večinoma tudi slovenske premiere. Festival bo danes odprl film Praslovan Slobodana Maksimovića. Dokumentarec obravnava življenje in delo Zorana Predina.
Poseben program bodo letos posvetili slovenski dokumentaristki Maji Weiss, ki bo 17. aprila dopolnila 60 let. Njej v čast bodo predvajali dvanajst kratkih in celovečernih filmov, razdeljenih v več ločenih sklopov. Slavljenka bo na festivalu seveda prisotna tudi osebno, še posebej v petek, 14. marca, ob 18. uri, ko se bo po projekciji filmov iz prvega sklopa v Slovenski kinoteki odvil obširen pogovor o dokumentaristiki med njo in Heleno Koder. V sredo, 19. marca, bodo režiserki v tej ustanovi posvetili še predavanje o filmu Cesta bratstva in enotnosti (1999), ki ga bo izvedel Andrej Šprah v sklopu programa Kino-katedra.
Sicer pa je tudi letošnji program Festivala dokumentarnega filma zapolnjen z vrsto dokumentarističnih presežkov iz preteklih dveh let. Že prvi dan festivala bo mogoče prvič v Sloveniji videti film Riefenstahl (2024) režiserja Andresa Veiela, ki poskuša s pomočjo novih raziskav arhivskega gradiva dokazati, da je nemška režiserka Leni Riefenstahl (1902-2003) tudi osebno simpatizirala z nacističnim režimom, kar je sicer vedno zanikala.
Težko pričakovan film je tudi Edina zemlja (No Other Land, 2024), letošnji dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni filmi in eden najpomembnejših filmov minulega leta. V filmu nam kolektiv izraelskih in palestinskih aktivistov iz prve roke pokaže nasilje, ki ga nad palestinskim prebivalstvom na Zahodnem bregu izvaja palestinska vojska. V petek, 14. marca, bo po projekciji tega filma tudi pogovor s Palestincema Anwar Samaro in Omarjem Ashalom o življenju na okupiranih ozemljih.
Veliko zanimanja bo prav tako požel film Upor v nebesih (Mutiny in Heaven, 2023), ki se poglobi v ustvarjanje avstralske skupine The Birthday Party, v kateri je svojo kariero začel Nick Cave. Slovenske premiere bo deležen tudi film romunskega režiserja Raduja Judeja Osem razglednic iz utopije (Opt ilustrate din lumea ideala, 2024), v katerem nam avtor preko predstavitve oglasnih spotov iz časa po padcu komunizma izriše zgovoren in zabaven potret tranzicijske Romunije.
Eden od nespornih vrhuncev bo tudi dokumentarec Fiume o morte! Hrvaški režiser Igor Bezinović v njem s pomočjo arhivskega gradiva in insceniranih prizorov poda hrvaško perspektivo na italijansko zasedbo Reke leta 1919. Alternativni pogled na sodobno civilizacijo medtem ponuja režiser Viktor Kosakovski, ki v filmu Arhitekton (Architecton, 2024) podvomi o uradnih teorijah o gradnji mogočnih objektov, kakršni so egipčanske piramide, in obsodi pretirano uporabo betona v sodobni gradnji. Omenimo še film Prestreženi (Intercepted, 2024) ukrajinske režiserke Oksane Karpovič, v katerem slišimo številne posnetke telefonskih pogovorov, ki so jih prestregle ukrajinske obveščevalne službe, in v katerih ruski vojaki kličejo svojce, da bi jim pripovedovali o razmerah na fronti. Režiserka bo tudi prisotna v Ljubljani in se bo po projekcijah pogovarjala z občinstvom.
