Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič so bili fotografi v prvi polovici 20. stoletja; Naglič ljubiteljski, Kramarič in Šušteršič pa poklicna fotografa. Dokumentirali so vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim Plečnikova dela.
Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer je bilo njegovo delovanje bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi za fotografiranje bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred drugo svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v sedemdesetih letih minulega stoletja, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju.
Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in ko so jo pospešeno prenavljali pod budnim Plečnikovim očesom.
Razstava na 70 fotografijah predstavlja arhitektova dela med gradnjo in po njej, posamezni primeri so predstavljeni kot objekti še pred Plečnikovim posegom. V Ljubljani so dokumentirani regulacija Ljubljanice in Plečnikovi mostovi, urejanje okolice Ljubljanskega gradu in Šanc, Kongresni, Levstikov in Hrvatski trg, njegove cerkve ter posamezni monumentalni objekti, kot so Žale, Navje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Baragovo semenišče in Stadion za Bežigradom. Zunaj prestolnice so predstavljeni Ljudska posojilnica v Celju, cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, Lovska koča kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici in kapela Device Marije Snežne na Krvavcu.
Gradivo, ki ga SEM na ogled postavlja ob 150. obletnici Plečnikovega rojstva, bo prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu. Razstava bo trajala do 18. septembra. Z razstavo Zlata doba Plečnikove arhitekture pa v SEM napovedujejo tudi odprtje nove stalne razstave Plečnikova Lectarija. Odprli jo bodo 31. maja, njena avtorica je Tanja Roženbergar, so še sporočili iz SEM.
