Stota obletnica rojstva dr. Bruna Hartmana: Pr(a)va kulturna avtoriteta

V nedeljo, 29. septembra, bo stota obletnica rojstva dr. Bruna Hartmana (1924-2011), kulturnega zgodovinarja, dramaturga, prevajalca, publicista in bibliotekarja, dolgoletnega ravnatelja Univerzitetne knjižnice Maribor (1965–1989). Širino njegovega vsestranskega delovanja in njegov izjemni prispevek k razvoju slovenskega bibliotekarstva, pa tudi kulture nasploh, predstavlja poletna razstava v knjižnem razstavišču UKM, ki jo bodo zaprli 28. septembra. Pripravili sta jo Gabrijela Kolbič in dr. Vlasta Stavbar. V nekoliko mrtvi sezoni je bila na ogled, posebno glede na pomen razstavljenega gradiva in tistega, ki mu je bila namenjena.Osrednja osebnost kulturnega življenjaDr. Bruno Hartman je bil skoraj pol stoletja prva kulturna avtoriteta mesta, osrednja osebnost kulturnega življenja, ključno udeležen pri rasti mnogih pomembnih kulturnih ustanov, projektov, kolektivov v Mariboru. Nič pomembnega ni minilo brez njegove navzočnosti. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja in ga dolga leta uspešno sooblikoval. Ves Hartmanov opus - literarnozgodovinski, teatrološki, bibliotekarski, prevajalski, uredniški - izžareva tako avtoriteto in markantno intelektualno figuro, kot jih to okolje le malo pozna skozi čas. Morda je v tej moči opusa in vsega delovanja primerljiv s Francem Kovačičem ali predhodnikom v Študijski, kasneje Univerzitetni knjižnici Maribor, Jankom Glazerjem, pa tudi profesorjem Franjem Bašem. Ugledni predhodniki, skupaj z Maistrom in Slomškom kot duhovnima dedičema tega prostora, s katerima se je dr. Hartman tudi profesionalno poglobljeno ukvarjal, tvorijo žlahtne koordinate vsega njegovega ustvarjanja in mnogih življenjskih angažmajev, ki jih je v več kot osmih desetletjih imel za kar nekaj povprečnih življenj.A povprečnosti si ni nikoli nikjer privoščil. Ne kot učitelj v Murski Soboti in Mariboru, po diplomi iz slovenskega in francoskega jezika s primerjalno književnostjo na ljubljanski filozofski fakulteti (hotel se je vzporedno vpisati tudi na violino na Akademiji za glasbo), ne kot upravnik gledališč v Celju in Mariboru, ne kot lektor in dramaturg v ljubljanski Drami, ne kot ravnatelj Študijske, kasneje Univerzitetne knjižnice, ali raziskovalec kulture mesta, v katero je prišel iz Celja in se tja spet začasno vrnili - v celjsko gledališče. Pa spet nazaj. Kaj lahko bi odšel tudi v Ljubljano, a se je 1965. vrnil v Maribor, za ravnatelja Študijske knjižnice. Za vedno. Na povabilo dr. Vladimirja Bračiča, je vedno poudarjal. Bogata in raznovrstna bibliografijaPresenetljivo, da se je kot 1924. leta rojeni Celjan zapisal kulturni zgodovini Maribora in tukajšnjo kulturo tudi vseskozi tvorno sooblikoval. V najobsežnejši knjigi, kar jih je kdaj izdala v zgodovini nekdanja Založba Obzorja, v Hartmanovi najobsežnejši knjigi - Kultura v Mariboru, je zbrano vse, kar je (bilo) konstitutivnega v kulturni zgodovini tega mesta. V knjigi je zbral nad petdeset svojih kulturnozgodovinskih razprav, pričevanj o tridesetletnem raziskovanju preteklosti Maribora. S tem delom se je pridružil svojim vzornikom, dr. Francu Kovačiču, Franju Bašu in Janku Glazerju. Tudi obsežno avtobiografijo je napisal, tik pred svojim 83. letom - Na poti pride vse naproti. Zelo redki so tisti, ki znajo iz tega, kar jim pride naproti, potegniti najboljše. Najboljše za okolje, v katerem delajo, in za svojo osebnostno rast. Za dr. Hartmana to nesporno drži. Projekti, ustanove in kolektivi, ki jim je vlival duha, so rasli in cveteli. Bil je idejni oče Glazerjevih nagrad in prvi, doslej edini Mariborčan na čelu odbora za Prešernove nagrade. Tudi v zrelejših letih je dr. Hartman presenečal s sodobnimi, drznimi pogledi. Bil je do zadnjega kritičen do mnogih aktualnih mestnih fenomenov, političnih korakov, umetniških poetik in je tudi zmeraj javno izražal svoja v zgodovinskih argumentih trdno zasidrana stališča. Pisana paleta njegovega bogatega življenja in dela za morebitnega popisovalca v sebi nosi tudi nevarne pasti: za natančnejše vrednotenje zahteva dobre poznavalce številnih specializiranih ved, ki jim dr. Hartman s svojim delovanjem pripada. Zase je rad rekel, da je najgloblje od vseh svojih dejavnosti zaoral v knjižničarstvu. Bil je univerzitetni profesor bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru, urednik revij Dialogi in Knjižnica, eden najplodovitejših sodelavcev leksikografskih del, avtor številnih gesel v Enciklopediji Slovenije in Slovenskem biografskem leksikonu. V njegovi bogati in raznovrstni bibliografiji najdemo monografije o Vladimirju Levstiku, celjskih grofih v slovenski dramatiki, Antonu Novačanu, Rudolfu Maistru, Janku Glazerju, pa Celjsko knjigo, Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne in številne prevode, prozne in dramske - od Cronina, Remarqua, Hemingwaya do Anouilha, O'Neilla, Mrožka, Feydeauja. Zaznamoval zgodovino vrste ustanovSkoraj četrt stoletja je bil ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Pionirska dejanja so povezana s tem mandatom: 1988. leta nova stavba, informatizacija, utemeljeval je novo knjižnično doktrino, soustanavljal oddelek za bibliotekarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti. Velika dejanja, če pogledamo dolgoletno nemoč stroke in politike pri odlašanju gradnje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.Bil je tudi med ustanovitelji mariborske univerze, posebno pa se je potrudil prav za zasnovo nove knjižnične stavbe. Dobri desetletji se je trmasto bojeval zanjo, se otepal malodušja in gradnjo kljub galopirajoči inflaciji, pomanjkanju denarja, zlasti deviz, pripeljal do konca. Leta 1988 je po mestu stekla živa veriga od stare do nove knjižnice čez pol starega Maribora. Ne samo knjižničarji, tudi študentje z rektorjem in številni Mariborčani so si podajali knjige do novih skladišč. Ostala je še dolgo v spominu kot povezava ljudi s knjižnico. Ko je knjižnica zaživela, je odšel v pokoj, 1989. A iz pokoja je napisal, raziskal, sooblikoval še velik del gigantskega opusa, ki šteje blizu 700 bibliografskih enot.Pred dvema desetletjema je v intervjuju za ta časnik dejal o duhovni drži Maribora. "Morala bi vsekakor biti globoka, prodorna in zaokrožena. Le tako lahko skupnost, kakršna je mesto, živi plodno življenje. Zadnje čase sem glede tega nekoliko skeptičen. So področja, ki dokazujejo, da je v Mariboru kar nekaj ustvarjalne moči, vendar je je veliko manj, kot bi je potrebovali. Ustvarjalni, prodorni in domiselni ljudje za seboj potegnejo tudi mlačno okolje, takšnih pa je v Mariboru premalo." Hartmanov opus izžareva tako avtoriteto in markantno intelektualno figuro, kot jih to okolje le malo pozna skozi čas

Stota obletnica rojstva dr. Bruna Hartmana: Pr(a)va kulturna avtoriteta

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano