V Ljubljani imajo prvi park, poimenovan po istospolnem paru

P. V., STA
04.04.2025 16:00

Pobudo za poimenovanje Parka Ade Škerl in Sonje Plaskan, ki jo je oktobra lani potrdil ljubljanski mestni svet, sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

Poslušaj
Ada Škerl
Arhiv Večera

V Ljubljani so v četrtek odprli Park Ade Škerl in Sonje Plaskan. Park leži med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah v Ljubljani in je prvi park, ki je poimenovan po istospolnem paru. Prav na ta dan, 3. aprila, bi sicer Ada Škerl praznovala 101. rojstni dan.

Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu (1949) razburkala takratno prevladujoče "lopatarsko" literarno polje. Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, češ da gre za čustveno, dekadentno poezijo. Po političnih spremembah v zgodnjih petdesetih je nato štiri leta kasneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto, in požela slavo, ki je Ada Škerl nikoli ni bila deležna.

Velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona. Ali pa jo obravnava kot "ženski pol" Pesmi štirih, medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico, kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev, je ob tej akciji imenovanja opozoril Znanstveno-raziskovalni center (ZRC) SAZU.

Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila njena življenjska sopotnica 49 let, pokopani pa sta v skupnem grobu družine Plaskan. Sonja Plaskan in Ada Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.

V ZRC SAZU ocenjujejo, da je prvo poimenovanje po istospolnem paru pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini gibanja LGBTIQ+ v Sloveniji, temveč v zgodovinjenju doprinosa slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti, k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada.

Ob tem so spomnili, da je po ženskah poimenovanih le tri odstotke ulic in javnih mestnih površin.

Pobudo za poimenovanje parka, ki jo je oktobra lani potrdil ljubljanski mestni svet, sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.