Sodelovanje, preglednost in vključevanje javnosti ostajajo temelj trajnostne energetske prihodnosti.
Projekt Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak je del razvojnega načrta prenosnega sistema Republike Slovenije za obdobje 2025 – 2034, pa tudi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Vse dejavnosti v zvezi s projektom pri Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) že od začetka vodijo v odprtem dialogu z javnostjo in lokalnim okoljem. Prepričani so namreč, da so sodelovanje, vključevanje in sprotno obveščanje javnosti temeljna načela odgovornega ravnanja pri razvoju tako zahtevnega in pomembnega energetskega projekta. ČHE Kozjak ni samo energetska naložba, ampak tudi zgled dobrega sodelovanja med investitorjem, lokalnimi skupnostmi, civilnimi iniciativami in državnimi institucijami. Ključni za uspeh so transparentnost, dostopnost informacij in partnerski odnos z ljudmi, ki živijo na območju načrtovane gradnje.
Vključevanje javnosti se je pričelo že v ob pripravi državnega prostorskega načrta (DPN). V tem obdobju so bile izvedene številne javne razgrnitve, predstavitve in posvetovanja, na katerih so strokovnjaki DEM skupaj s predstavniki ministrstev pojasnjevali tehnične, okoljske in prostorske vidike projekta. Vsa dokumentacija, strokovne podlage in elaborati so bili javno dostopni na portalu PIS eProstor ter na spletni strani www.dem.si. Javnost je bila povabljena, da svoje pripombe in predloge tudi sama posreduje, strokovne službe pa so jih nato podrobno preučile in vključile v pripravo uradnih odzivov. Tak pristop je omogočil, da so bile mnoge pobude prebivalcev in civilnih iniciativ upoštevane že v zgodnjih fazah načrtovanja.
Sodelovanje s civilnimi iniciativami
Prav tako DEM že več let sodelujejo s predstavniki civilnih iniciativ (CI), ki delujejo na območjih, povezanih s projektom. Njihove predstavnike so povabili, da sodelujejo pri pripravi dodatnih strokovnih študij, povezanih s kabliranjem daljnovoda, določanjem transportnih poti in oceno varnosti akumulacijskega jezera. Odzivnost se je od primera do primera razlikovala, vendar so bili v DEM vedno pripravljeni na dialog, saj se zavedajo, da morajo slišati in razumeti različne poglede.
Posebno pozornost namenjajo sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. V zadnjih letih so imeli več kot 550 pogovorov z različnimi sogovorniki - od posameznikov in društev do krajevnih skupnosti in lokalnih podjetij. Javne predstavitve projekta so potekale v Selnici ob Dravi, Gradišču, Slemenu, Svetem Duhu na Ostrem Vrhu in v Kamnici. Na teh srečanjih so domačini lahko postavljali vprašanja, izrazili pomisleke in podali konkretne predloge.
Redno sodelujejo tudi z župani, krajevnimi skupnostmi in občinskimi sveti, saj se prav v pogovorih z njimi pogosto razkrijejo dragocene lokalne informacije. "Ob obiskih na terenu so krajani opozorili na posebnosti vodotokov, poti in vodnih virov, kar smo nato vključili v načrtovanje ter popise za okoljske študije," pojasnjujejo v DEM. Takšno sodelovanje omogoča bolj premišljene odločitve v dobro okolja in prebivalcev, pravijo.
Med primeri uspešnega sodelovanja velja izpostaviti pobudo lokalne skupnosti v Selnici ob Dravi, ki je predlagala izvedbo dodatnih strokovnih študij o varnosti jezera, kabliranju daljnovoda in transportnih poteh. V DEM so pobudo podprli in študije tudi naročili. V dialogu z občani so obravnavali tudi vprašanje nevarnega skalnega masiva nad skupino hiš pred Morijevim travnikom, kjer so nato opravili dodatno strokovno presojo.
Ni le energetski objekt
Pomemben sogovornik v procesu je bil tudi Državni svet RS, ki je do septembra 2025 pripravil tri srečanja z različnimi vpletenimi v Ljubljani, Kamnici in Selnici ob Dravi. Na teh srečanjih so predstavili napredek projekta, strokovne analize in rezultate študij, razprave pa so omogočile odprto izmenjavo pogledov. V DEM so pripravili tudi srečanje z nekdanjimi sodelavci podjetja, ki so s svojimi izkušnjami pomagali bolje razumeti posebnosti območja in podati koristne usmeritve za naslednje faze projekta.
Tudi javnost o projektu redno in pregledno obveščajo. Na spletni strani www.dem.si so objavljeni novice, pojasnila, gradiva in odzivi, povezani s projektom ČHE Kozjak. Na sedežu podjetja deluje informacijska pisarna, kjer lahko obiskovalci pridobijo informacije iz prve roke. Na voljo sta tudi e-poštni naslov chekozjak@dem.si in brezplačna telefonska številka 080 11 40.
Podjetje redno sodeluje z lokalnimi mediji in objavlja prispevke v občinskih glasilih, poleg tega pa se aktivno predstavlja na strokovnih konferencah in dogodkih, kjer pridobiva povratne informacije in izmenjuje izkušnje z drugimi strokovnjaki s področja energetike in varstva okolja.
Poudarjajo, da projekt ČHE Kozjak ni le energetski objekt, je skupna zgodba ljudi, strokovnjakov in lokalnih skupnosti, ki s sodelovanjem gradijo temelje trajnostne energetske prihodnosti. V Dravskih elektrarnah Maribor verjamejo, da uspešen razvoj takšnega projekta temelji na spoštovanju, odprtosti in zaupanju.
