Jesensko sajenje borovnic - ključ do uspešne rasti in bogatega pridelka

Jesenski čas je odlično obdobje za sajenje borovnic. Zemlja je takrat še dovolj topla, kar spodbuja rast korenin.

Arhiv Naročnika
Datum 25. september 2025 14:36
Čas branja 4 min

Poleg tega pa je na voljo več vlage in manj vročinskih dni, ki bi lahko škodili mladim rastlinam. Zaradi tega borovnice do pomladi razvijejo močan koreninski sistem, kar je ključno za uspešen začetek rasti in kasnejšo rodnost.

Borovnice niso priljubljene le zaradi svojega osvežilnega in odličnega okusa, temveč tudi zaradi številnih zdravilnih lastnosti. So bogat vir antioksidantov, vitaminov (vitamin C in K) ter pomembnih mineralov, kot sta kalij in mangan.

Prav zato se vse več ljudi odloča za lastno pridelavo borovnic na vrtu ali v večjih loncih.

Pri sajenju je pomembno, da izberemo sončno ali delno senčno lego, zaščiteno pred močnimi vetrovi. Pri sajenju je ključno, da naredimo dovolj veliko sadilno jamo – približno 80 cm široko in od 40 do 50 cm globoko. Borovnice spadajo med kisloljubne rastline. To pomeni, da za rast potrebujejo predvsem kisel pH tal (3,5 in 5,0). Večina vrtnih tal ima pH vrednosti, ki so višje oziroma nevtralne. Zato je pomembno, da pri sajenju borovnic odstranimo vso nevtralno ali alkalno zemljo. Izkopano jamo pa napolnimo z ustreznim substratom, ki zagotavlja optimalno kislost in strukturo tal. Priporočamo Rasti substrat za borovnice. Ta substrat vsebuje visokokakovostno šoto, kokosova vlakna in druge naravne komponente, ki omogočajo trajno kompaktno in zračno zemljo. Tako zagotavlja ustrezno kislo okolje za korenine borovnic. Po potrebi oblikujemo dvignjene grede ali gredice, kjer lahko lažje nadzorujemo sestavo in pH substrata.

Arhiv Naročnika

Sadiko postavimo v substrat, rahlo pognojimo, zemljo potlačimo in rastlino obilno zalijemo. Za ohranjanje vlage in zadrževanje plevela lahko okoli sadike nanesemo sloj lesenih sekancev iglavcev (COMPO BIO lesni sekanci), ki dodatno pripomore k ohranjanju kislega okolja in izboljšuje strukturo tal. Sekanci kot zastirka uravnavajo tudi ravnovesje vlage in toplote tal ter preprečujejo tudi rast plevelov in erozijo. Pomembno je tudi, da mlade borovnice redno zalivamo, saj imajo plitvo koreninsko mrežo, ki ne prenese suše. Priporočljivo je uporabljati mehko, deževnico ali vodo brez apnenca, saj trda voda zvišuje pH tal in lahko škodi rastlinam.

Za ohranjanje kislosti tal in spodbujanje zdrave rasti priporočamo uporabo specializiranega gnojila, kot je Rasti pHLow. To gnojilo je namenjeno prav kislooljubnim rastlinam, saj vzdržuje nizek pH v substratu. Vsebuje tudi ključna mikrohranila, ki spodbujajo razvoj močnih korenin, zdravih poganjkov ter bogato cvetenje in kasnejšo rodnost. Rasti pHLow lahko uporabljamo tako kot osnovno gnojilo pri sajenju kot tudi v obliki listne prihranke, ki jo rastline hitro absorbirajo.

Arhiv Naročnika

Prvo leto je za razvoj borovnic ključnega pomena. Rastline potrebujejo zadostno zalivanje, pravilno gnojenje in ustrezno nego, da se dobro ukoreninijo. Jeseni posajene borovnice bodo do spomladi že pripravljene za nov cikel rasti in s tem omogočile zgodnejše nastajanje plodov. Kljub temu je treba upoštevati, da bo polna rodnost običajno dosežena šele v tretjem letu po sajenju. Čas obiranja plodov lahko podaljšamo, če sadimo več različnih sort borovnic (npr. ‘Duke’, ‘Patriot’ in ‘Elliott’). Zgodnje sorte bodo dozorele že junija, srednje sorte v juliju, pozne pa v avgustu ali celo septembru. Tako si zagotovimo daljše obdobje svežih borovnic, obenem pa zmanjšamo tveganje za izgubo pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer ali bolezni.

Poletje je za mlade sadike lahko preveč vroče, suho in zahtevno za vzdrževanje optimalne vlažnosti. Jeseni so razmere bolj uravnotežene, kar mladim borovnicam omogoča boljši začetek in razvoj. Če želimo, da nam borovnice dobro uspevajo in rodijo, moramo že ob sajenju zagotoviti ustrezno okolje in podporo. Jesen je zato pravi čas, da na vrt posadimo borovnice in se pripravimo na leto dni užitkov z domačimi, sočnimi jagodami.

Nika Podgrajšek, dipl. inž. agr., Metrobova strokovnjakinja

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Boste pred božično-novoletnimi prazniki na dopustu?
Da.
15%
37 glasov
Samo pred božičem.
5%
12 glasov
Po božiču grem na dopust.
11%
26 glasov
Ne, bom na delovnem mestu.
22%
53 glasov
Nisem zaposlen/a.
47%
114 glasov
Skupaj glasov: 242