Sončna energija – zanesljiva pot v trajnostno prihodnost

V obdobju energetske krize, podnebnih izzivov in tehnološkega preboja postaja sončna energija eden ključnih gradnikov trajnostne družbe. Če je še pred desetletjem veljalo, da je sončna elektrarna eksotična naložba za napredne posameznike, danes ta tehnologija postaja temelj nacionalnih energetskih politik, skupnostnih projektov in energetske neodvisnosti posameznika.

Konec obdobja neto meritev, ki je omogočalo preprosto poračunavanje proizvedene in porabljene elektrike, pravzaprav pomeni začetek neke nove dobe, a dejstvo, da je izkoriščanje sončne energije trajnostno tudi v prihodnje, ostaja. Kdor razmišlja dolgoročno, mora razmišljati o energetski samooskrbi. V tem primeru so sončne elektrarne za domačo rabo eden ključnih virov pridobivanja električne energije. Hkrati so tudi dobavitelji svojo ponudbo naredili bolj zanimivo in želijo dokazati, da se sončna elektrarna še vedno izplača. V GEN-I na primer lastnikom sončnih elektrarn z novo obračunsko shemo omogočajo odkup viškov proizvedene energije v obliki dobropisa, ki nato uporabnikom zniža višino računa za električno energijo. Povprečna stranka lahko tako prihrani do tisoč evrov letno glede na leto 2023.

Nove oblike obračuna ponujajo številne koristi; pametni števci beležijo proizvodnjo in porabo v 15-minutnih intervalih, uporabniki lahko višek energije prodajo ali prenesejo kot dobropis, novi modeli pa omogočajo pravičnejši izračun obremenitev omrežja in aktivno upravljanje porabe.

Dolga življenjska doba in minimalna degradacija

Sončna energija je obnovljiva, trajna in povsod dostopna. Tehnološki razvoj v zadnjih dveh desetletjih je prinesel izjemen napredek v učinkovitosti in zanesljivosti fotonapetostnih sistemov. Sodobni sončni paneli dosegajo učinkovitost med 18 in 22 odstotki, kar pomeni, da znajo izkoristiti skoraj petino sončne svetlobe, ki pade na njihovo površino. Z naprednimi tehnologijami, kot so bifacialni paneli, optimizatorji in sistemi sledenja soncu, se ta izkoristek še povečuje.

PV-paneli imajo pričakovano življenjsko dobo nad 30 let, pri čemer se letna degradacija učinkovitosti giblje okoli 0,3–0,5 odstotka. Vzdrževanje je minimalno – občasno čiščenje in redni pregledi inverterskih naprav.

Energijska povračilna doba (EPBT) sodobnih panelov znaša le od enega do treh let. Ker delujejo 30 let ali več, v tem času proizvedejo vsaj 10- do 25-krat več energije, kot je bilo porabljene za njihovo izdelavo.

Izjemno pomembno vlogo v prihodnosti bodo predstavljali hranilniki električne energije: oziroma baterije prihodnosti, kot jih imenuje marsikdo. Zakaj so ti tako pomembni? Sončna energija je naravno odvisna od vremena in dneva, zato je ključna možnost shranjevanja. Hranilniki omogočajo uporabo proizvedene energije ponoči ali ob oblačnem vremenu, razbremenitev omrežja, zmanjšanje odvisnosti od trenutnih cen na trgu in višjo samooskrbo (tudi do 80 odstotkov letno).

Ko govorimo o tehnologiji baterij, se najpogosteje uporabljajo litij-ionske baterije (LiFePO4), ki ponujajo dolgo življenjsko dobo (6000+ ciklov), hitro polnjenje in praznjenje, visoko energijsko gostoto in možnost pametnega upravljanja. Tudi zato je danes večina spodbud vezana na vgradnjo tako fotovoltaičnih panelov kot hranilnikov energije, medtem ko se spodbude zgolj za sončne elektrarne precej nižje, kot so bile v preteklosti.

Resda je investicija v sončno elektrarno skupaj s hranilniki precej višja, a velja omeniti, da se je tudi cena baterij v zadnjih petih letih znižala za več kot 60 %. Napovedi kažejo, da bo hranilnik kmalu standardna oprema vsake nove sončne elektrarne, saj je ključ za stabilen, fleksibilen in učinkovit energetski sistem.

Koliko subvencij in za koga?

Podpora in spodbude so za marsikoga ključna motivacija za investicijo. Slovenski Eko sklad ponuja več vrst subvencij:

Namen Višina subvencije

Nakup sončne elektrarne do 500 €/kWp (največ 25 % vrednosti)

Nakup hranilnika električne energije do 500 €/kWh kapacitete (največ 50 % vrednosti)

Skupnostni sistemi (energetske skupnosti) dodatne podpore iz razpisov

Ugodni krediti do 20 let, obrestna mera okoli 2 %

Poleg Eko sklada so na voljo tudi sredstva v okviru evropskih razpisov (Načrt za okrevanje in odpornost, LIFE, Horizon), občinskih spodbud in sistemov ugodnega financiranja prek energetskih podjetij.

Slovenski primeri dobre prakse

Občina Luče – energetska skupnost v praksi: Luče je prva energetska skupnost v Sloveniji, ki upravlja s skupno sončno elektrarno in hranilnikom. Prebivalci si delijo proizvedeno energijo, kar omogoča večjo energetsko neodvisnost in manjše obremenitve omrežja.

Kmetija z energijo – Ptuj: Družinska kmetija z mlečno predelavo je s pomočjo sončne elektrarne in 20 kWh baterij dosegla 85-odstotno samooskrbo. Viške prodajajo v omrežje, hranilnik pa jim omogoča neodvisno delovanje tudi ob izpadih elektrike.

Šola prihodnosti – OŠ Trebnje: Osnovna šola je opremljena s 30 kWp sončno elektrarno in pametnim sistemom za upravljanje porabe. V kombinaciji z baterijo uporabljajo lasten vir tudi za delovanje računalniške učilnice, ogrevanje in razsvetljavo.

Naj bo sonce vaša investicija v prihodnost

Zeleni dogovor EU zahteva znatno povečanje deleža OVE – v Sloveniji naj bi sončna energija dosegla več kot 3 GW do leta 2030. Energetske skupnosti bodo eden glavnih modelov samooskrbe – omogočajo vključenost tudi za tiste brez lastne strehe. Digitalizacija in pametni sistemi (napredni merilniki, IoT-naprave, umetna inteligenca) omogočajo optimizacijo rabe in večjo učinkovitost.

Vlaganje v sončno energijo danes ni le ekološko odgovorna izbira, temveč ekonomsko smiselna in dolgoročno stabilna rešitev. S kombinacijo sončne elektrarne, hranilnika in pametnega upravljanja z energijo si lahko zagotovimo večjo energetsko neodvisnost, nižje stroške, boljšo bivalno kakovost in pomembno vlogo v prehodu v nizkoogljično družbo.