Ruška koča na Arehu bo v soboto, 13. junija, postala središče slovenskega planinstva. Planinsko društvo Ruše, ki letos praznuje 125 let delovanja, bo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije gostilo Dan slovenskih planincev 2026, največje vseslovensko srečanje ljubiteljev gora, narave in aktivnega preživljanja prostega časa.
Za ruško društvo, ki danes šteje 337 članov, je organizacija dogodka veliko priznanje. "Veliko pomeni, da nas je Planinska zveza Slovenije izbrala za gostitelje. To je priznanje za naše dolgoletno delo in za vse, kar smo v društvu naredili v 125 letih," pravi predsednica Planinskega društva Ruše Lidija Valenčak. V Planinsko zvezo Slovenije je danes vključenih več kot 300 planinskih društev z več kot 64.000 člani. Skrbijo za več kot 10.100 kilometrov planinskih poti ter mrežo 171 planinskih koč in bivakov po vsej državi.
Od pohodov do plezanja
Sobotno dogajanje na Arehu se bo začelo že ob osmi uri zjutraj. Organizirani bodo planinski pohodi različnih zahtevnosti. Od Ruške koče bo vzpon na Žigartov vrh, do Mariborske koče in slapa Skalca, ter tradicionalnega vzpona iz Ruš do Ruške koče. Pripravili bodo tudi orientacijski pohod za družine z otroki in turnokolesarski izlet po pohorskih gozdovih.
Od 10. ure dalje bodo obiskovalcem na voljo številna doživetja za mlade planince in družine. Med drugim bodo lahko plezali na plezalnem stolpu, sodelovali na ustvarjalnih delavnicah, spoznavali delo markacistov in gorskih reševalcev ter si ogledali predstavitev 125-letne zgodovine Planinskega društva Ruše.
Vrhunec dneva bo opoldanski zbor praporščakov. Pričakujejo jih okoli 40 iz različnih planinskih društev po Sloveniji. Ob 12.30 bo sledila osrednja slovesnost s tradicionalnim sprevodom praporov, nato pa planinska zabava z ansamblom Katra Band Kvintet.
Nekoč več kot tisoč članov, danes tretjina tega
Planinsko društvo Ruše je bilo nekoč med največjimi planinskimi društvi v Sloveniji. V najboljših časih je štelo več kot tisoč članov, danes jih je nekaj več kot 300. A predsednica društva Valenčak poudarja, da to ne pomeni, da zanimanje za planinstvo upada. "Planinarjenje, pohodništvo in gibanje v naravi zelo naraščajo. Ljudje hodijo v gore več kot nekoč, vendar večinoma sami, s prijatelji ali v svojih skupinah. Manj jih je, ki hodijo organizirano z društvi in vodniki," pojasnjuje. Po njenem opažanju se je močno spremenila tudi starostna struktura članstva. "Največ mladih pridobimo v osnovni šoli. Včasih je bila v planinsko društvo vključena skoraj cela šola. Potem pride srednja šola in velik del mladih odide. Kasneje, ko imajo več časa, se mnogi vrnejo."
Društvo danes skrbi za obsežno planinsko infrastrukturo. Poleg Ruške koče upravlja še več objektov na Pohorju, med njimi Čandrovo kočo, Ledenico, Tonetovo in Tijekovo bajto ter Dom planincev v Rušah, ki so ga pridobili ob stoletnici društva.
Varne poti niso samoumevne
Pomemben del dela planincev ostaja skrb za planinske poti. Člani Planinskega društva Ruše vzdržujejo 62 kilometrov planinskih poti na območju Pohorja. "Naša naloga je, da so poti varne, označene in urejene. Poskrbeti moramo, da se ljudje ne izgubijo in da lahko varno pridejo na cilj. Veliko dela opravijo markacisti, ki pogosto ostajajo neopaženi, čeprav brez njih planinstvo ne bi moglo delovati," poudarja predsednica.
Prav vprašanje varnosti je eden od razlogov, zakaj si v društvih želijo več organiziranih pohodov. "Ko gre skupina z vodnikom, nekdo pozna pot, vremenske razmere in morebitne nevarnosti. To je posebej pomembno v visokogorju. Organizirani pohodi niso le druženje, ampak tudi dodatna varnost."
Valenčakova opozarja tudi na vse večji pritisk turizma na gorski svet. "Ne želimo si, da bi gore postale prostor množičnega turizma. Povsod je vse več avtomobilov, motorjev in štirikolesnikov. Tudi zato Planinska zveza Slovenije razvija turno kolesarstvo. Gre za izobražene in usposobljene vodnike, ki ljudi vodijo po poteh, kjer je vožnja dovoljena. Pomembno je, da se aktivnosti v naravi izvajajo odgovorno."
Planinske koče postajajo vse manj planinske
Ruška koča je bila zgrajena 1907 leta in je bila prva planinska koča na Pohorju. S spremembami se soočajo tudi planinske koče. Najemnik Ruške koče Vlado Hecl pravi, da so razmere danes povsem drugačne kot nekoč. "Ruška koča ima posebno dušo. Smo sredi neokrnjene narave in ljudje se tukaj sprostijo. Obiskovalci prihajajo vse leto. Pozimi jih je nekoliko manj, a imamo veliko stalnih gostov. Ob koncih tedna je zelo živahno, tudi med tednom gre mimo 20 ali 30 pohodnikov na dan." Toda romantična podoba planinskih koč ima tudi manj vidno plat. Stroški poslovanja močno rastejo. "Planinske koče so danes vse manj planinske in vse bolj komercialne. Če želimo preživeti, moramo biti. Stroški kurjave, elektrike, plina in goriva rastejo. Še pred kratkim smo morali kuriti. Plin se je v enem letu podražil za približno 30 odstotkov. Posledično smo prisiljeni dvigovati cene."
Ob tem opaža tudi spremembo pričakovanj obiskovalcev. "Nekoč je bila dovolj dobra enolončnica. Danes ljudje pričakujejo skoraj Michelinovo izkušnjo. Želijo veliko izbire in vrhunsko ponudbo. A nekatere stvari preprosto ne sodijo na vrh Pohorja. Ribe na primer niso del tradicionalne planinske koče."
Kljub izzivom ostaja optimističen. "Ne bojim se za prihodnost planinskih koč. Potrebni so potrpežljivost, postopni koraki in veliko dela. Mi smo tukaj peto leto in se trudimo, da kočo nenehno izboljšujemo."V soboto bo Ruška koča tako več kot le izhodišče za pohode. Za en dan bo postala stičišče planinske tradicije, prostovoljstva in ljubezni do narave, ki že 125 let povezuje generacije Rušanov in planincev iz vse Slovenije.
