Zastave, ki te dni visijo po Mariboru, simbolno spominjajo prebivalce na dogodke, ki so se odvijali v Pekrah pred 35. leti in so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.
Pri tedanjem izobraževalnem centru v Pekrah, kjer so potekale osrednje vojaške aktivnosti pekrskih dogodkov, danes pa je tam izobraževalni center za zaščito in reševanje RS, so v spomin na pekrske dogodke slovesno odprli spominski park, kjer so posadili vrtnice in sadike Najevske lipe, stare okoli 800 let, ki raste na Ludranskem Vrhu pri Črni na Koroškem.
Park so uredili prostovoljci Turističnega društva Pekre, Območnega združenja slovenskih častnikov in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor, že v sredo pa je vrtnico s svojim imenom tam odkril bivši predsednik republike Milan Kučan.
Ob 11. uri so se številni pohodniki tradicionalno odpravili na dolg pohod od izobraževalnega centra v Pekrah do vojašnice in nazaj. Kot vsako leto so tudi tokrat vojaki odprli svoja vrata Vojašnice generala Maistra Maribor za meščane, ki so si lahko od blizu ogledali njihove aktivnosti, tanke, helikopter in orožje.
Zvečer bo v izobraževalnem centru Pekre potekala še osrednja slovesnost, zbrane sta nagovorila župan Saša Arsenovič in dijak tretjega letnika Druge gimnazije Maribor Jure Krajnc. Arsenovič je v nagovoru poudaril, da se "svoboda rodi iz odločitev lkjudi, ki so za njo pripravljeni stati." Spomnil je, da so se na tem mestu v Pekrah srečali negotovost in odločnost, strah in pogum. Ter da je Maribor, kot že večkrat v zgodovini, v odločilnih trenutkih znal stopiti na pravo stran zgodovine. "Na to moramo biti ponosni," je dejal župan in hkrati opomnil, da je samostojnost mestu dala svobodo, vzela pa 20.000 delovnih mest.
Jure Krajnc pa je predvsem starejšo publiko opomnil, da četudi mladi jemljejo sedanjost za samoumevno, občutijo hvaležnost. In še, da četudi so generacija številnih priložnosti, niso brez ovir in izzivov, pri čemer je naštel pasti digitalizacije, umetne inteligence in še kakšne, ki se jih niti še ne zavedamo. Na koncu pa je pozval odrasle, naj maldim pustijo upati in ob zgledu, ki jim ga dajejo, hkrati dovolijo, da razmišljajo drugače.
Večerno slovesnost so popestrili še z glasbenimi točkami Big banda Orkestra Slovenske vojske in mladinskega pevskega zbora OŠ Ludvik Pliberšek, ki se je orkestru priključil za pomenljivo sklepno pesem Pustite nam ta svet.
Pekrski dogodki opominjajo na dogajanje 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Med pogajanji na sedežu mariborske občine so vojaški policisti aretirali poveljnika Vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča in ga odpeljali v vojašnico, kjer mu je bila pred improviziranim vojaškim sodiščem izrečena oprostilna sodba.
Po tej aretaciji so se oklepniki JLA umaknili izpred učnega centra, ljudje pa so vztrajali na ulicah, da bi preprečili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske. Skupina protestnikov je 24. maja zvečer na Ljubljanski ulici v središču Maribora poskušala ustaviti vojaški oklepnik, ta pa je povozil Josefa Šimčika, ki velja za prvo smrtno žrtev med slovenskim osamosvajanjem.
