September je mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni, ki velja za najpogostejši vzrok demence. Na NIJZ demenco opišejo kot bolezen, ki prizadene možgane tako, da se pojavijo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave v mišljenju ter posledično tudi negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika. Razumevanje demence po svetu je še vedno slabo, osebe z demenco pa se soočajo s stigmo, izpostavlja stroka. Letošnje geslo je zato Pomenimo se o demenci! Pomenimo se o Alzheimerjevi bolezni!
V sklopu teh aktivnosti je danes v središču Maribora potekal zdaj že tradicionalni Sprehod za spomin, ki ga prireja največji mariborski dom starejših, Dom Danice Vogrinec, že od leta 2015. Do Glavnega trga so pripeljali tri avtobuse svojih varovancev, ti so se v spremstvu zaposlenih sprehodili do Trga svobode, tam pa jih je s plesnimi ritmi pričakal saksofonist Oto Vrhovnik. "Pomembno je, da govorimo o tem, o naši preteklosti in prihodnosti," nam je povedala Antonija Furek, ki ima Parkinsonovo bolezen. Zelo vesela je bila, da je po dolgem času znova obiskala mestno središče. "Z boleznijo se vsak dan kaj spremeni. Ampak se trudimo. Pomembno pa je, da se v družbi govori o teh boleznih. Če si bolan, si izgubljen, če si sam in nimaš nikogar, ki bi ti pomagal in kaj povedal. Če to imaš, pa je znosno," doda novopečena prababica, ki se najbolj veseli prav obiskov sorodnikov v domu.
3500 dementnih v Mariboru do 2050
V Sloveniji po ocenah živi okoli 50.000 ljudi z demenco. Največji nespremenljiv dejavnik tveganja zanjo je starost, zato se njihovo število povečuje. "Prevalenca demence je leta 2018 znašala okoli 1,5 odstotka, danes je okoli 2 odstotka, leta 2050 pa naj bi dosegla že 3,5 odstotka populacije. Če to številko umestimo v Maribor, to pomeni 3500 dementnih ljudi v naši sredini, ki še kako potrebujejo našo pomoč. Kajti demenca potrebuje ne le farmakološki pristop in zdravljenje, temveč tudi celostno skrb," pravi Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, zato želi tudi s Sprehodom za spomin ozaveščati, da dementni živijo "za stenami, v zelo zahtevnih stanjih, ko so prostorsko neorientirani, in njihovi svojci zanje ne morejo skrbeti". Prav svojci so ob dementnih pogosto v stiski. "Ko starši ne prepoznajo svojega otroka, ko ne poznajo več dneva v tednu, ko nekontrolirano jedo ... To so hude stiske, ki si jih težko predstavljamo, dokler nismo v tej koži."
Srečko Vilar, mariborski podžupan za področje turizma, gospodarstva, medgeneracijskega sodelovanja ter sociale in zdravstva, ocenjuje, da je "Maribor vedno bil in bo ostal socialno mesto. To pomeni, da bo skrbel tudi za starejše, za tiste, ki potrebujejo pomoč." Spomnil je, da je bil v mestnem svetu sprejet sklep o prijavi na državni razpis za ustanovitev centra za demenco v Bresternici, kar po njegovem "potrjuje, da smo lahko ponosni na to, kar se je na tem področju v Mariboru že naredilo".
Slavič pa meni, da bi mesto moralo temu namenjati mnogo več pozornosti. "Na področju farmakologije je bilo že veliko narejenega. Še vedno so upi, da bi se doseglo več. Zaenkrat pa so laične, skupnostne oblike skrbi za starejše toliko bolj pomembne," doda. Podpira idejo o centru za demenco, ki naj bi nastal v Bresternici, a ga preseneča, da njihov dom kot institucija, ki se z demenco strokovno ukvarja že desetletja, v projekt ni vključen.
Demenca ima tisoč obrazov
Pomembno vlogo pri spopadanju z demenco imajo strokovnjaki s področja zdravstvene nege. Vodja te v Domu Danice Vogrinec, Tomaž Teran, pove, da imajo v domu varovani oddelek s 167 stanovalci. Tam so ljudje v kasnejših stadijih bolezni, še okoli 300 varovancev ima blažjo obliko demence. V začetnih fazah bolezni pa so ljudje običajno še doma. "Demenca ima tisoč obrazov, zato ni univerzalnega pristopa. Nikoli ne veš, katero pot bo ubrala, dolgoročno pa vedno vodi navzdol - upad kognitivnih funkcij je neizogiben. Nekateri se tudi osebnostno zelo spremenijo, kar je zahtevno tudi za negovalce v domačem okolju, svojci pogosto izgorevajo. In zato je pomembno, da niso ob tem še potisnjeni na rob družbe in stigmatizirani," razloži. Spomni tudi na vse bolj perečo težavo - pomanjkanje negovalnega osebja. "Zavedati se moramo, da bomo enkrat vsi mi starejši in nikoli ne vemo, kdaj bomo stopili na pot demence," sklene Teran.
Nevladne organizacije so v Sloveniji prevzele velik del skrbi za ozaveščanje in izobraževanje o demenci, doda psiholog iz Doma Danice Vogrinec Drago Perger. "Tudi aktivnosti, ki bi jih morala izvajati država," pristavi. Prav okolica pogosto opozori na to, da je oseba dementna, ko najdejo soseda, ki ponoči v pižami tava po ulici, ilustrira. "Skrite demence in težav zaradi nje je mnogo več, kot si mislimo, in za te ljudi ni dobro poskrbljeno," ob tem pove. Nova zdravila sicer prinašajo upanje. Kar pa velja za generacije, ki so zdaj v osnovni šoli, doda. In sklene: "Vmes pa je še veliko generacij in zato upam, da bomo v prihodnje za njih bolje poskrbeli. Veliko dela nas še čaka."
