(FOTO) Kako bi Maribor stopil na pot samooskrbe z elektriko

Enormen dvig cen energentov evropske države vse bolj sili v rabo obnovljivih virov energije. Kako drastične so zadeve, kaže tudi poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je k varčevanju z energenti pozvala celo državljane, da bi se lahko Evropa hitreje osamosvojila od ruskega plina, nafte in premoga. Na pot samooskrbe zdaj stopa tudi Maribor, lani poleti je namreč občina Energetiki naročila izvedbo študije o možnosti samooskrbe z električno energijo.Občina je s svojimi podjetji in zavodi zelo velik porabnik elektrike, hkrati pa je mesto, kar se tiče ogrevanja, bistveno preveč odvisno od zemeljskega plina, tega spoznanja ni prinesla šele ukrajinska kriza. Ker si v času podražitev energentov želimo več samozadostnosti in ker imamo na lastnih nepremičninah precejšen potencial za pridobivanje električne energije, smo Energetiki naročili izdelavo študije, ki bo podlaga za nadaljnje investicije v smeri samooskrbe mesta z elektriko, razlaga podžupan Samo Peter Medved.Analizirali 31 objektov in šest drugih prostih površinKot pove vodja proizvodnje v Energetiki Miran Rožman, eden od sedmih avtorjev raziskave, so ekonomsko upravičenost postavitve sončnih elektrarn ocenjevali pri objektih z več kot 70 tisoč kilovatnih ur (kWh) letne porabe, ki omogočajo rentabilnost in izgradnjo elektrarn v obsegu, za katerega je mogoče pridobiti tudi nepovratna sredstva. V študijo so tako zajeli 31 objektov (18 osnovnih šol, pet vrtcev, štiri športne objekte ter dva kulturna in dva druga občinska objekta), ob tem pa še pet prostih zelenih površin, kjer gradnja trenutno ni možna ter železniški trikotnik, kjer občina načrtuje mestno mobilnostno središče in kjer bi sončne celice namestili na nadstreške parkirišča.Naredili smo celostno analizo za vsak posamezni objekt, optimirali smo odjeme, torej izračunali vsako elektrarno posebej, na terenu smo preverili tudi naklone in lege streh posameznih objektov ter glede na azimute definirali tudi sončno obsevanje. Da smo dobili čim bolj natančne rezultate, smo upoštevali celo zasedenost posameznih objektov po posameznih obdobjih, v šolah in vrtcih namreč poraba energije med počitnicami izjemno upade. Izkazalo se je, da ima občina izjemen potencial za samooskrbo, še posebno, ker smo preračune naredili na podlagi predvidenih cen energije v letu 2021. Te so namreč danes bistveno višje, kar pomeni, da je ekonomika narejena zelo konservativno, kar pa je tudi prav, ker se bodo cene slej ko prej normalizirale. Ekonomska doba teh elektrarn je namreč 15 let, če so pravilno vzdrževane, pa lahko delujejo tudi 25 let, je pojasnil Rožman.Skupaj bi lahko proizvedli več kot 30 MWh električne energijeIn kaj točno je pokazala študija? Če bi občina na vseh 31 obravnavanih objektih postavila sončno elektrarno, bi skupna moč teh dosegla 3,78 megavata (MW), elektrarne pa bi skupaj bile sposobne proizvesti 3,7 MWh električne energije oziroma 60 odstotkov njihovega sedanjega letnega odjema. Še bistveno več elektrike pa bi lahko proizvedli na zelenih površinah in v železniškem trikotniku. Tamkajšnje elektrarne bi imele moč 23,22 MW in bi lahko proizvedle 26,98 MWh električne energije.Če bi zgradili vse, kar imamo v študiji obdelano, bi bili skoraj stoodstotno samozadostni. Vendar zgodba tehnično ni tako preprosta. Vsi ti objekti so namreč odjemalci s porabo, večjo od 41 kW, kar pomeni, da se kompenzacija električne energije iz sončne elektrarne ne odvija enako kot pri gospodinjstvih, kjer se odjem in proizvodnja kompenzirata po tako imenovanem net meteringu, torej stoodstotno, ampak na 15-minutni ravni. Za to pa je že treba vključiti trgovca z elektriko, ker Energetika za to nima ne resursov, ne kadrov, ne znanja, je poudaril Rožman.Deset objektov s takojšnjim potencialomNajvečji potencial se je sicer pokazal pri desetih objektih (na OŠ Franca Rozmana - Staneta, Franceta Prešerna, Angela Besednjaka, Martina Konšaka, Gustava Šiliha, borcev za severno mejo in Kamnica, v enoti Lupinica vrtca Tezno, v Ledni dvorani in dvorani Tabor), kjer bi občino elektrika glede na napovedane cene stala 446 tisoč evrov, z investicijo v višini 1,14 milijona evrov pa bi lahko letno privarčevala celo več kot polovico, kar 243 tisoč evrov.Javni holding Maribor je poslovni model in načrt realizacije teh projektov že potrdil, zdaj čakamo še na potrditev občine. Začeli bomo s sončnimi elektrarnami, potem pa jih sukcesivno nadgrajevali še s polnilniki in hranilniki, s katerimi bo mogoče v prihodnje dodatno optimizirati proizvodnjo in porabo električne energije. Naš predlog bi bil, da projekt izvede hčerinsko podjetje Energetike Energija in okolje, ki je bilo za takšne projekte tudi ustanovljeno, pri čemer vse skupaj občine ne bi stalo niti centa. Energija in okolje bi v projekt vložila 20 odstotkov lastnega deleža, za preostanek pa bi se zadolžila pri bankah, krediti so trenutno zelo ugodni, razloži Rožman.Pričakujemo, da bosta Energetika in Javni holding predlagala najboljše rešitve, pri čemer se zavzemamo, da bi imeli možnost popolne samooskrbe podjetij, da bi ta lahko pridobljeno energijo tudi v celoti koristila sama, česar zakonodaja trenutno ne omogoča. Je pa sedanja energetska kriza priložnost, da zakonodajo spremenimo, pravi podžupan Medved. Če bi zgradili vse, kar imamo v študiji obdelano, bi bili skoraj stoodstotno samozadostni. Vendar zgodba tehnično ni tako preprosta Možnosti na zaprtem odlagališču Pobrežje Kot pove vodja proizvodnje v Energetiki Miran Rožman, ima izjemno velik potencial za postavitev sončne elektrarne tudi zaprto odlagališče odpadkov na Pobrežju: Potencialno ta projekt predstavlja izjemno dodano vrednost za mesto, teoretično bi namreč tam lahko postavili celo največjo sončno elektrarno v državi z močjo kar 11 MW, a o tem ne razmišljamo, ker je za vsako elektrarno z močjo nad 10 MW treba sprejeti državni prostorski načrt, to pa je v tem primeru preveč zahteven postopek. Sicer pa ta zgodba že tako predstavlja izjemen izziv, saj je tudi sončno elektrarno velikosti 10 MW tehnološko izjemno težavno priključiti v energetski sistem. To je projekt, ki je vreden kar okrog devet, deset milijonov evrov, tako da s holdingom trenutno iščemo vire financiranja oziroma strateškega partnerja.

(FOTO) Kako bi Maribor stopil na pot samooskrbe z elektriko

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano