Ministrica za kulturo Asta Vrečko in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar sta danes podpisala pogodbo o sofinanciranju obnove bistriškega gradu. Projekt je vreden 1,2 milijona evrov, od tega je ministrstvo zagotovilo slab milijon evrov. Obnova gradu bo obsegala sanacijo dotrajane strešne konstrukcije in kritine, s čimer bo zagotovljena dolgoročna ohranitev spomeniških lastnosti in fresk izjemnega pomena. Ob tem bodo vzpostavljene tudi sodobne digitalizirane vsebine, ki bodo obiskovalcem omogočile interaktivno spoznavanje zgodovine gradu in družine Attems.
Ministrica Vrečko je ob podpisu pogodbe izrazila veselje, da se bo začela prenova in nadgradnja ponudbe v gradu, posebej pa jo veseli prenova in restavriranje fresk in druge vsebine, ki so povezane tako s freskami kot z zgodovino družine Attems. "To ne bo le dodatek k turistični ponudbi, pač pa bo prispevalo tudi k razumevanju naše skupne zgodovine in nastanka te dediščine in to ne le v Slovenski Bistrici, ampak je to tudi nacionalnega pomena," je dejala Vrečko.
Po besedah župana Žagarja gre pri projektu najprej za zaščito gradu, saj je obnova strehe nujna, po drugi strani pa gre tudi za nadgradnjo in osvežitev turistične ponudbe v zgodovinskem delu gradu. Ob tem je spomnil, da bistriška občina za grad skrbi že dolgo, čeprav je formalno ta v njihovo last od države prešel šele leta 2022.
Z obnovo bodo po besedah župana začeli in končali naslednje leto, saj morajo pred tem speljati vse postopke, vključno s postopkom javnega naročanja za izbiro izvajalca, sočasno pa že potekajo tudi aktivnosti, ki se tičejo vsebinskega dela projekta.
Glede slednjega naj bi med drugim poskrbeli za hologram Attemsov, ki bo dodatno predstavil zgodovino gradu. Kot je povedala direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, bo digitalen pristop pri prikazovanju njihovih siceršnjih programov in vsebin novost v gradu.
Ta je bil prvič omenjen leta 1313, a je leta 1384 pogorel. Njegov naslednik je doživel več obleganj, zadnji in najpomembnejši lastniki gradu pa so bili grofje Attems, ki so ga kupili leta 1717.
Objekt in grajski park po drugi svetovni vojni nista bila ustrezno vzdrževana, v njem so bila med drugim vojašnica in pozneje socialna stanovanja, zato je grad vse do leta 1985 propadal. Takrat so začeli s strokovno obnovo. Ker od grajske opreme ni ostalo praktično nič, so v obnovljenih prostorih začeli urejati stalne razstave.
Največja znamenitost so freske iz začetka 18. stoletja, delo Franza Ignaca Flurerja v viteški dvorani, reprezentančnem stopnišču in grajski kapeli. V gradu od leta 1996 domuje Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki z objektom tudi upravlja.



