Mariborski Akvarij-terarij na obrobju Mestnega parka je po slabih štirih mesecih sredi februarja ponovno odprl vrata za obiskovalce. Izkazalo se je, da so ljudje potrebovali neko sprostitev, saj je bil obisk presenetljivo velik, je zadovoljno povedal vodja Akvarij-terarija Branko Kolar. Ker veljajo zaščitni ukrepi za zajezitev koronavirusa, se je zgodilo, da so nekateri obiskovalci morali čakati pred vhodom, da so prišli na vrsto. To so sprejeli z velikim razumevanjem, je povedal Kolar.
Medtem ko so obiskovalci navdušeni, da se je ponovno možno sprehoditi med več kot 120 vrstami rib in 50 vrstami plazilcev, dvoživk in insektov, pa živali niso opazile odsotnosti ljudi, pravi Kolar. "Živali ne poznajo človeških težav. Zanje je bilo popolnoma vseeno, ali so bili obiskovalci prisotni ali ne. Oskrbljene so bile optimalno vse dni zaprtja."
Ena pozitivna stran v obupnem letu
Čas zaprtja so izrabili za generalno obnovo akvarijev in terarijev. "Ker generalne obnove planiramo v času, ko ni obiskovalcev, je bilo naše delo celo olajšano," izpostavi Kolar edino pozitivno stran zaprtja. Prihodkov namreč v tem času ni bilo, stroški pa so vseeno ostajali enaki. Kot vedno je bilo treba skrbeti za živali, jim čistiti bivališča, jih nahraniti, plačevati elektriko in vodo. "Ker pa je nekaj živali zaradi starosti poginilo, smo jih nadomestili z novimi. Trgovine z živalmi ter opremo za akvaristiko in teraristiko so v tem času normalno delovale," doda.
Odpiralni čas
Akvarij-terarij Maribor je odprt vsak dan v tednu, od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, v soboto, nedeljo in ob praznikih pa med 9. in 12. uro ter med 14. in 19. uro.
Branko Kolar poudarja, da je bilo lansko leto obupno. Že v spomladanskem valu epidemije jih je prizadel izpad obiskov osnovno- in srednješolskih skupin, ki pomenijo 70 odstotkov letnega prihodka. Načrtovali so, da bodo zamujeno nadoknadili jeseni, a je zaradi poslabšanja epidemioloških razmer vse padlo v vodo. Pred epidemijo so letno našteli od 15 do 18 tisoč obiskovalcev.
Ob vsakem večjem nalivu v kleti "plavajo"
Ker je dejavnost Akvarij-terarija v celoti financirana iz proračuna Mestne občine Maribor, se zastavlja več vprašanj o prihodnosti močno dotrajane ustanove, ki je svoja vrata odprla leta 1953. Kratkoročno občina načrtuje ureditev hidroizolacije, saj je nujno potrebna, ker jim meteorne vode vdirajo v kletne prostore. "Ob vsakem večjem nalivu v kleti plavamo," opozarja Kolar.
"Lepo je slišati, da se Maribor zaveda, da ima nekaj edinstvenega"
Večja neznanka pa še vedno ostaja dolgoročna usoda Akvarij-terarija. Mariborski župan Saša Arsenovič naj bi bil zagotovil, da bodo preseljeni v petih letih. Kam pa? "Najbolj se govori o Lentu, so pa bile tudi druge pobude, na primer v Bresternico, a je ta dislocirana. Lepo je slišati, da se Maribor zaveda, da ima nekaj edinstvenega, je pa pet let dolgo obdobje, ki ga moramo še prebroditi. V moji karieri gre že za sedmega župana, pod katerim delam, in vsak je obljubljal podobno. Upam, da bo ta držal besedo," zaključuje Branko Kolar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
