Zelo so veseli sončnega dneva, je izjavo za medije začel Samo Robič, poveljnik Civilne zaščite Maribor. Cel vikend so namreč skupaj z gasilci imeli precej dela zaradi obilnega deževja, ki je zajelo državo. Ker vremenska napoved za naslednje dni kaže padavine, ostajajo v pripravljenosti.
Največ težav jim povzročajo plazovi, od petka so jih na območju mariborske občine našteli že 14. "Trije imajo vpliv na objekt, zato zadeve pozorneje spremljamo tudi s strokovnjaki. Evakuacije za zdaj niso bile potrebne," je razložil Robič. Plazovi povzročajo tudi težave s cestami, zato so postavljene štiri zapore cest - dve v Malečniku in dve do posameznih objektov v Rošpohu oziroma Kamnici. Poskušali bodo vzpostaviti začasno prevoznost, za sanacijo pa bo trajalo dalj časa. Vremenska napoved za prihodnje dni je namreč slaba. "Že v teh dneh je velika obremenitev na zemljino. Čeprav upamo, da ne bo tako hudo, apel občanom, naj delujejo samozaščitno in se držijo navodil pristojnih služb, tudi zapor in omejitev gibanja, ker vendarle gre za to, da ne prihaja do novih nesreč in poškodb," je sklenil Robič.
"Evakuacije za zdaj niso bile potrebne"
Kako so nastali plazovi
Gasilci so v preteklem vikendu posredovali več kot 30-krat, je povedal Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor. Ob 14 plazovih še pri 14 zalitih kleteh ali zamakanju streh ter pri štirih drevesih, ki so padla na cesto ali na hiše. Tudi gasilcem največ preglavic povzročajo plazovi. Pomagajo s prekopavanjem,pri odvodnjavanju odvečne vode, ki prihaja iz zemljine na razmočenih tleh, in prekrivanju plazov s folijo. "Poskušamo vsaj omejiti plaz. Če pride v naslednjih dneh še večja količina dežja, bo lahko še huje, pripravljamo se na to," je pojasnil Osojnik.
Obvozi avtobusov številka 10 in 20
Iz Marproma so sporočili, da bosta avtobusa na linijah številka 10 (Malečnik) in 20 (Grušova) vozila po obvozu zaradi zapore ceste med Malečnikom in Ruperčami. Zaradi premajhne širine vozišča na tej relaciji bodo začasno opravljali prevoz z minibusom oziroma s kombijem.
Metod Krajnc, gradbenik in član štaba civilne zaščite za področje plazov, je razložil, kako so plazovi nastali. "Kjer je podzemna voda našla izhode, so parni pritiski padli, tam ni tako nevarnega potenciala. Nevarno je recimo pod Urbanom, kjer je plaz zdrsnil v potok in lahko zajezil cel potok. Lahko pride do 'murastega toka'. Tam je zato nepredvidljivo, kaj se bo zgodilo," je opozoril. Povedal je, da je za prihodnjo noč napovedano 50 do 60 litrov padavin na kvadratni meter. "Če to preračunamo, je to 500 do 600 ton dodatne obtežbe po hektarju. Glavnina odteče površinsko, gre pa sigurno od 20 do 30 odstotkov v globino. Zato parni tlaki narastejo in ceste zdrsnejo. Tipičen primer tega je tukaj za nami," je dejal in pokazal proti plazu v Malečniku, zaradi katerega je zaprta cesta.
Ljudje marsikje sami krivi
Krajnc je pojasnil, da je pod plazom nastal okoli dvometrski odlomni rob, zato predvideva, da bo ob naslednjem deževju tam nastalo jezero, ki bo lahko porinilo plaz naprej čez oporni zid nekaj metrov nižje ob cesti, dokler ne bodo izvajalci zadeve počistili. Drevesa so odstranili, kar je bila največja nevarnost za morebitne mimoidoče. Zdaj bodo morali počakati, da voda odteče, nato pa pristopiti k celoviti sanaciji in postaviti podporno konstrukcijo, saj se bo odlomni rob plazu sicer širil proti hišam, je ocenil Krajnc.
In na splošno opozoril, "da smo ljudje marsikje sami krivi zaradi neustreznega odvodnjavanja tako na infrastrukturi kot na zasebnih objektih. Če vodo spustiš dva ali tri metre od hiše, pride po žlebovih voda z dvesto ali tristo kvadratnih metrov strehe v nekaj sekundah na teren. Glede na to, da se za Maribor v prihodnje pričakuje še okoli 27 odstotkov večje nalive, je to takoj še 20 do 30 litrov več vode na sekundo. Hitro lahko izračunamo, kaj to pomeni."
