(FOTO) Prihodnost letalstva hibridna in na vodik, tudi s prispevkom mariborske univerze

Partnerji projekta Mahepa za razvoj trajnostnega letalstva sona Letališču Edvarda Rusjana Maribor predstavili svoja dognanja in predvsem dve štirisedežni Pipistrelovi letali Panthera in Hy4, ki sta uspešno prestali preizkusne polete ter omogočili nadaljnji razvoj hibridnega letalstva. Panthera je opremljeno s hibridno-električnim pogonskim sklopom z motorjem z notranjim zgorevanjem, Hy4 pa je hibridno-električno letalo na vodikov pogon, ki je s testnim poletom lani novembra nad Mariborom dokazalo možnost letenja na srednje dolge razdalje brez emisij. Pol milijarde evrov projektom letalske industrijeMarcel Rommerts (CINEA) je v videonagovoru iz Bruslja dejal, da EU namenja trajnostni mobilnosti več kot 56 milijard evrov, v okviru programa Obzorje 2020 pa teče 250 projektov za zmanjšanje emisij v avtomobilizmu, letalstvu in logistiki. Ta čas teče sto projektov v letalski industriji, ki jih financirajo s 513 milijoni evrov. Rezultati projekta Mahepa z dvema testnima poletoma hibridnih letal so dokaz, da je mogoče z ustrezno podporo in sodelovanjem vizionarske projekte udejanjiti v praksi, je poudaril Rommerts.Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je dodal, da sodelovanje v takem projektu kaže na uspešen prenos znanj v gospodarstvo ter da raziskovalci na univerzi obvladajo znanja, ki utirajo pot novim trajnostnim tehnologijam. Na novo razvita tehnologija v letalstvu in transportu ne samo, da bo prispevala k zniževanju ogljičnega odtisa, ampak bo odpirala tudi nove perspektive pri opravljanju letalskega prevoza, predvsem z vključevanjem regij in povezovanjem lokalnih letališč, je dejal Kačič in dodal, da s podjetjem Pipistrel sodelujejo pri razreševanju tehničnih rešitev in raznih meritev kot tudi pri logističnih vprašanjih in analizah trga.Poleg Pipistrela in mariborske univerze v projektu Mahepa sodelujejo še Univerza v Ulmu, milanska Politecnica, nizozemska tehniška univerza v Delftu, nemška DLR in H2FLY, ki razvijata letala na vodikov pogon, ter Compact Dynamics, specializiran za električne pogone.Z minilinerji na tri tisoč evropskih letališčDr. Tine Tomažič iz Pipistrela je poudaril, da sta v štirih letih od več kot 50 idej, študij in konceptov, prišla do testnega poleta prav hibridni letali Panthera in Hy4. Napovedal je, da bodo razviti trajnostni pogonski sklopi primerni za naslednjo generacijo manjših zelenih potniških letal, ki bi lahko kot nekakšni minilinerji uporabljali več kot 3000 letališč po Evropi, saj jim za vzlet in pristanek zadošča že 800 metrov dolga letalska steza. Naslednja faza je torej razvoj do 20-sedežnega letala, ki bi ga krmilil en pilot, s čimer bi drastično zmanjšali emisije in prihranili čas Evropejcem, ki se danes v vrstah gnetejo na le okoli 70 večjih letališčih, je še menil Tomažič.Lani pa je na mariborskem letališču potekalo testiranje vodikovega letala Hy4. Njegova vzletna teža je bila približno 1750 kilogramov, v zraku pa je lahko več ur. Doseglo je hitrost do 200 kilometrov na uro, leti pa povsem brez emisij oziroma emisije predstavlja čista voda. Ob tem motor Hy4 proizvaja manj kot 70 dBA hrupa. Profesor Josef Kallo iz podjetja H2FLY je napovedal, da naj bi do leta 2026 s pomočjo tehnologije pogona na vodik razvili 40-sedežno letalo, dve leti kasneje pa naj bi ga ob upoštevanju vseh varnostnih standardov in licenc začeli ponujati na trgu. Naslednja faza je razvoj do 20-sedežnega letala, ki bi ga krmilil en pilot, s čimer bi drastično zmanjšali emisije in prihranili čas

(FOTO) Prihodnost letalstva hibridna in na vodik, tudi s prispevkom mariborske univerze

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano