Ko se je odprla, so mnogi dvomili, da bo preživela. A šest let pozneje je še vedno tu - Zelena japka, edina zero waste trgovina brez plastične embalaže v Mariboru in Podravju. Pa čeprav jo je vmes uničil požar in posluje v okolju, ki bolj kot kakovost ceni čim nižje cene, videz (embalaže) pa postavlja pred vsebino. Ta lična trgovinica na Mali tržnici na Dominkuševi 5 prodaja žita in stročnice, začimbe, čaje, kavo, čokolade, oreščke, namaze, kozmetiko, mila, čistila, ob sredah tudi svež kruh ... Vse naravno, kakovostno in skrbno izbrano, da je v skladu z ekologijo in pravično trgovino, bodisi od lokalnih kmetov bodisi manjših proizvajalcev ter seveda s povratno embalažo, da je čim manj odpadkov. Kot je dejala Iris Magajna, predsednica socialnega podjetja Društvo Pupillam, v okviru katerega deluje Zelena japka, izdelka raje nimajo, kot da ne bi bili prepričani o njegovem izvoru. Ustrezen sladkor so denimo iskali dve leti.
Na svoji poti kupce osveščajo o pomenu trajnostnih izdelkov, dobaviteljem pa pomagajo najti rešitve za dobavo na rinfuzo, ti pred šestimi leti namreč teh praks sploh niso poznali. "Zelena japka ni samo trgovina, je skupnost kmetov, malih ponudnikov in konec koncev kupcev, ki morajo biti zelo vztrajni, saj je zaradi parkiranja izziv že dostop do trgovine," je dejala Magajna. V vseh teh letih so očistili in sterilizirali 200 tisoč steklenih embalaž, "letno prihranili povprečno 200 ton emisij ogljikovega dioksida in 145 milijonov litrov vode ter dosegli okoljski prihranek 150.000 evrov". Večkrat poslušajo očitke, da so predragi, a sogovornica trdi, da so nedvomno cenejši od kakovostno primerljivih izdelkov na policah velikih trgovcev. Je pa res, da kupci to težko ozavestijo, saj je marketinški stroj trgovskih verig premočan.
Kupcev še ni dovolj
Podpirajo jih redne, ozaveščene stranke, ki pa jih še vedno ni dovolj, da bi lahko Zelena japka živela samo od prodaje. Tako se prijavljajo na razne razpise s pomočjo katerih še krepijo svoje poslanstvo in skupnost. Vanjo kot prostovoljce vključujejo tudi ranljive skupine in trajno brezposelne, pojasnjuje Magajna. Na Mali tržnici so v sodelovanju z mestnimi nepremičninami vzpostavili tudi kotiček ponovne uporabe, kamor lahko občani prinesejo še uporabne stvari, ki jim več ne služijo, ali pa odnesejo, kar potrebujejo. "Govorimo o toni in pol oblačil mesečno, o šest kubikih knjig in igrač - stvari je vedno več, zato potrebujemo vedno več prostora in prostovoljcev," je pojasnila sogovornica.
"Mala tržnica je zaradi Zelene japke nekaj posebnega, ljudje se z veseljem vračajo vanjo. O njej s ponosom govorimo v drugih mestih širom Slovenije," koncept Zelene japke navdušuje Natašo Matijevič, vodjo Mariborskih tržnic. Veliki cilj za prihodnost, ki ga imajo sodelavci te zero waste trgovine, je neke vrste trgovski center, kjer bi ljudje na enem mestu dobili trajnostne izdelke in kvalitetno lokalno ponudbo s povratno embalažo.
Izmenjevalnica poslovnih oblačil
Ob svoji obletnici se je Zelena japka povezala z Zavodom Dress for Success Maribor, Regionalno razvojno agencijo Podravje-Maribor in večgeneracijskim centrim VGC+ Srce Štajerske ter pripravila Poslovno srečanje žensk z izmenjevalnico rabljenih poslovnih oblačil, delavnico izdelave lutk in aktivnostmi za otroke.
Predstavili so se dobavitelji, nekaj Ukrajink, ki živijo v Mariboru, je ponujalo svoje izdelke. Gre za ženske, ki so sodelovale z Zavodom Dress for sucess Maribor, podružnice ameriške globalne organizacije, ki deluje v 25 državah, v Mariboru pa migrantkam pomaga pri integraciji in iskanju zaposlitve, med drugim tudi z nudenjem brezplačnih poslovnih oblačil. Ta so rabljena a dobro ohranjena, ali pa jih donirajo trgovske verige. "To je lep vzorec krožne rabe, ki zmanjšuje odpadke. Trajnost več ni izbira, ampak odgovornost vsakogar izmed nas," je poudarila Larisa Vidovič, soustanoviteljica omenjenega zavoda. Poudarila je, da se morajo neprofitne organizacije s področja zero waste, ponovne uporabe in pomoči ranljivim skupinam pogosteje povezovati, saj bodo tako lažje dosegle svoj namen.
