V sklopu dneva mentorjev so na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem (VSGT) Maribor pripravili tradicionalni dogodek ODštekani mladi sv. IZštekani biznis. Osrednji gost prireditve, ki jo je vodila televizijska voditeljica Bernarda Žarn, je bil gledališki in filmski igralec Matej Zemljič, širše poznan po svoji vlogi v seriji Skrito v raju. Na prvi pogled nenavadna izbira, a mladi igralec je navzočim turističnim delavcem povedal kup zanimivih in koristnih reči. Predstavil jim je, kako je delo gostitelja podobno igri na odru. "Oboji vstopamo v vlogo. Kot gostinec je treba igrati vlogo gostitelja čim bolj avtentično. Pri tem je ključen igralski užitek, da nas gosti ali gledalci kupijo in nam verjamejo," je povedal govorec, ki je zbrane seznanil s tehnikami, s katerimi se lahko na svojo službeno vlogo dobro pripravijo in se od nje po končanem delu tudi odmaknejo oziroma se regenerirajo. Slednje je še posebno pomembno. "Če nimamo polnih baterij in funkcionalnega telesa, težko sploh opravljamo svoje delo in prepričamo," je dejal.
Do uspeha le z garanjem
Sledila je okrogla miza A res misliš, da moraš vse sam?, na kateri so razpravljali o motivaciji mladih za vstop in nato obstanek v gostinstvu ter turizmu, ki velja za težek poklic tudi zato, ker je delo treba opravljati z "nasmeškom v očeh". "Zelo pomembno je, da mladim ljudem predstavimo vse lepote in radosti, ki jih prinaša gostinstvo. Ker to je res krasen poklic za ljudi odprtega duha, ki želijo biti ambasadorji ne samo svoje restavracije, ampak svoje države," je dejala Mira Šemić, ustanoviteljica in direktorica Gault & Millau Slovenija, in poudarila, da ne drži več prepričanje, da zaposleni v gostinstvu nimajo prostega časa ali da imajo slabe plače. Omenila je, da so kuharski šovi sicer pomembno popularizirali poklic, a hkrati pri mladih ustvarili nerealna pričakovanja, kako bodo samo "kreativni s pinceto", čeprav je za uspeh v tem poklicu potrebnega ogromno znanja in predvsem trdo delo. "Človek, ki dobi aplavze in veliko denarja, gara. Tega se mladi ljudje morajo zavedati. Da ne bodo vedno samo mamice in tatiji dajali denarja. Evropa je res že stara in senilna - hoče manj delati in ogromno služiti. A to ne gre, ni šlo prej, ne bo niti v prihodnosti," je dejala.
Dagmar Pečovnik, vodja hotelskega razvoja pri Eurotas hotelih, in Matej Tušak, psiholog, pedagog in športni svetovalec, pa sta izpostavila pomen, ki ga imajo pri motivaciji mladih za gostinski poklic mentorji. "Potrebujemo ustrezne ljudi, ki bodo dobri mentorji, dobri vzorniki, ki bodo lahko otrokom pomagali, da bodo skozi svoje delo začutili strast. V osnovi pa potrebujemo populacijo, ki si tovrstno delo želi, v njem vidi privilegij, ne pa zadnjo izbiro," je ob robu dogodka dejal Tušek.
Ekipni duh in igrivost, a hkrati jasne meje
Težav s pridobivanjem kadra nimajo v istrskem podjetju Vina Rossi. Kako jim uspe motivirati mlade? "Pri nas delo ni delo, je način življenja. Kolegom poskusim dati možnost, da uživajo v vsakem momentu," je izpostavil direktor Filip Rossi, sicer diplomant VSGT Maribor. Najboljši so po njegovih izkušnjah medgeneracijski timi, saj se mlajši in starejši dobro dopolnjujejo. "Najpomembnejše pa je, da je ena oseba, ki razume ta dva svetova in ju poveže ter pomaga razumeti drugo stran, kadar nastane konflikt," je izpostavil. V družinskem podjetju sicer redno sodelujejo s psihiatrom, ki jih vodi skozi odnose z zaposlenimi, s katerimi med drugim izvajajo različne tehnike in igre, s čimer krepijo ekipnega duha. Poleg igrivosti, ki jo negujejo pri svojih zaposlenih, imajo hkrati jasno postavljene meje in so zelo zahtevni. "Tudi ko smo najboljši in nas je v timu največ, objavim razpis, da iščemo sodelavca. Zato, da se ne sprostijo preveč, pa tudi konkurenci s tem damo vedeti, da bomo še bolje delali," je ilustriral.
Ob priložnosti je sicer šola podelila tudi priznanja za naj mentorja in pripravila sejem, na katerem so podjetja študente s kratkimi predstavitvami skušali navdušiti, da pri njih opravijo 400-urno prakso. Pri tem so gostinci vse bolj izvirni, saj nadebudno delovno silo še kako potrebujejo. "Trenutno je v Sloveniji prostih od osem do devet tisoč delovnih mest za receptorje, kuharje in natakarje. To je brezno, ki ga bomo težko zapolnili organsko," je povedala Mojca Polak, direktorica VSGT, ki je sicer v tem študijskem letu uspela obrniti vpisni trend, saj imajo v prvem letniku kar 20 odstotkov več študentov kot leto prej.
