Da nas je novi virus do zdaj že presenetil na več področjih, opozarja tudi Tanja Cegnar iz Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje. Profesionalna vremenoslovka, ki je tudi članica več ekspertnih skupin pri Svetovni meteorološki organizaciji in drugih mednarodnih organizacijah, organizatorica številnih strokovnih konferenc in delavnic v okviru Evropske meteorološke zveze, še posebno na področju posredovanja meteoroloških storitev, tesno pa sodeluje tudi z NIJZ na področju ultravijoličnega sončnega sevanja in vplivov vremena na ljudi.
Ste zdravi?
"Sem."
In počutje?
"Dobro, hvala, čeprav kot mnogi pogrešam družabno življenje, mobilnost ter pogovore in razprave s kolegi v živo in ne samo prek telekonferenc. Trudim se živeti, kolikor se da zdravo, da me v teh izrednih časih ne bi zajeli tesnoba in malodušje."
Pa vam telefoni na Agenciji za okolje in prostor (Arso), odkar so nekatere študije napovedale, da bi toplo vreme morda lahko vsaj začasno upočasnilo širjenje novega koronavirusa, zvonijo še pogosteje kot sicer?
"Ne le v Sloveniji, tudi kolegi iz drugih evropskih držav poročajo, da se je zanimanje medijev in ljudi za vreme v času ukrepov za preprečevanje širjenja novega virusa zmanjšalo. Samo kot primer naj navedem, da smo v zadnjih tednih imeli dve močni ohladitvi, zelo močno burjo na Primorskem, izjemno epizodo saharskega prahu, pozebo, nad severnim polom pa je sicer zelo redek pojav ozonske luknje. Koliko novic in prispevkov je bilo o teh temah? Čeprav bi običajno vsi o njih izčrpno poročali, smo jih tokrat komaj zasledili. Vsi upamo, da bo poletno visoka temperatura pregnala ta novi virus, ki je tako temeljito zarezal v naša življenja. A z gotovostjo tega ne more nihče potrditi. Virus je nov in njegovo obnašanje strokovnjaki šele spoznavajo, toda če bi sklepali po nekaterih drugih epidemijah, je naše upanje na izboljšanje z naraščanjem temperature upravičeno, ne pa tudi povsem potrjeno."
Dolga obdobja ustaljenega vremena so bolj izjema kot pravilo
Od ena do pet
Kako si v teh dneh polepšate dan?
"Glasba je tista, ki me hitro razvedri in mi izboljša razpoloženje."
Kaj si želite, da bi se iz te zgodbe vendarle naučili?
"Več človečnosti, strpnosti, medsebojnega razumevanja in solidarnosti. Pozitivnega razmišljanja, kaj lahko izboljšamo in kako lahko pomagamo. Naučili smo se ceniti lastno iznajdljivost in nekatera znanja in spretnosti, na katere smo v času pred epidemijo že kar pozabili. Pokazala se je ranljivost območij z zelo veliko gostoto prebivalstva, pokazala se je potreba držav po večji samooskrbi tako z živili kot tudi z drugimi dobrinami. Je evropskim voditeljem zdaj žal, da se je velika večina proizvodnje zaradi cenejše delovne sile odselila iz Evrope?"
In kakšnega zaključka se bojite?
"Nočem biti pesimist, se pa zavedam, da je pandemija močno zarezala v naš način življenja in bo pustila velike posledice."
Na katerih področjih najbolj?
"V kriznih razmerah se okrepijo in še močneje izkažejo značajske poteze posameznikov. Velika večina ljudi je čudovitih, zaradi njih je svet lep. A najdejo se tudi taki na nasprotnem polu, polni sovraštva, zavisti, jeze, ki jim ni mar za druge. Ko smo prebrodili krizo 2008, smo ugotovili, da se je v svetovnem merilu množica revnih povečala, prepad med revnimi in izjemno bogatimi pa povečal."
Tudi vas sicer vreme kdaj preseneti?
"Rada imam svoj poklic in vremenski razvoj redno spremljam, tako je spremljanje vsega, kar se dogaja z vremenom in podnebjem ne samo poklic, ampak tudi hobi. Če govorimo o presenečenjih, je marec zagotovo prinesel vsaj dve. Najprej pojav ozonske luknje nad severnim polom, drugo presenečenje pa je bila izredno visoka koncentracije saharskega peska v marčevski epizodi."
Samo upamo, da v času trajanja pandemije ne bomo priča kakšnemu hujšemu vremenskemu dogodku
Ne samo, da nam vreme vse bolj kaže svoj neprijazen obraz, tudi sodobna družba je z vse več infrastrukture in urbanizacijo postala ranljivejša
