Mariborčani so Spomenik NOB takoj po odkritju, ki je bilo 27. novembra leta 1975, vzeli za svojega, kajti že to, da se je zgodila njegova postavitev, je trajalo veliko let in sprožalo polemike. Prostor okoli spomenika je bil in je še danes priljubljeno srečevališče, tudi igrišče za najmlajše. Nekdaj je bil še v večji meri prizorišče številnih dogodkov, tudi shodov, in kot simbol upora tudi mesto, kjer je bilo več raznolikih protestov - od na primer delavskih, ko so se začeli stečaji v mestu, do znanih mariborskih vstaj in protestov ob epidemiji covida, seveda so bili in so še tukaj tudi številni zabavni, bolj veseli dogodki. Spomenik, skratka, v polni meri živi z mestom.
Kmalu po postavitvi je dobil nadimek. In še danes velja, ko se želimo dogovoriti za kraj srečanja na Trgu svobode, rečemo, da se dobimo pri Kodžaku. Tako so namreč že hitro po postavitvi z nekoliko podomačenim imenom krstili ta spomenik, ker je spominjal na plešasto glavo detektiva Thea Kojaka, ki ga je v priljubljeni istoimenski televizijski nadaljevanki upodobil Telly Savalas.
Za lokacijo spomenika je bila v igri tudi Piramida
Impozanten spomenik je monumentalno delo akademskega kiparja Slavka Tihca, ki je za njegovo izdelavo uporabil takrat inovativne postopke. V Društvu Trafika so torej pol stoletja po odprtju, ki se ga je udeležila nepregledna množica, spomeniku v čast in spomin pripravili razstavo v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor, Umetnostno galerijo Maribor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Domovinskim društvom generala Rudolfa Maistra Maribor in ZZB NOB Maribor. Na njej boste lahko izvedeli še zanimivosti o njegovi (pred)zgodovini in tudi o novejših časih, povezanih s spomenikom, denimo o težnjah (politike), da spomenik prestavijo.
Če so ogromni spomenik postavili v enem letu, pa je trajalo več kot deset let, da je bil izbran umetnik. Že leta 1961 je namreč spomeniška komisija pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor odobrila Tihčev osnutek za spomenik, ki ga je kipar načrtoval skupaj z arhitektom Jaroslavom Černigojem, vendar do realizacije ni prišlo. Nato je leta 1966 Sklad za postavitev spomenika razpisal republiški natečaj. Med 21 umetniki je žirija podelila prvo nagrado Tihcu, a tudi po tem še ni bilo izvedbe. Kako sta bili naposled izbrani ta različica spomenika in lokacija (v igri je bila tudi Piramida) ter kaj pravzaprav sploh predstavlja, prav tako izveste na razstavi. Odprtje v četrtek, 27. novembra, ob 17. uri. Sicer pa je hišica pri parku odprta še ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure ter ob sobotah med 10. do 12. uro.
