Prvi šok je mimo. Marbor lahko zajame sapo in lepo počasi izdihne, pomeditira in nadaljuje običajne delovne operacije po ustaljenih urnikih. Koroška cesta je zaprta! In mi smo vsi tukaj, vse je po starem. Sicer je še uganka, kaj bo prinesel ponedeljek, a predinfarktno stanje je za zdaj mimo. Še več, v mestu je bilo občutno manj avtomobilov kot sicer, presunljiva tišina je vladala ob cestah, kjer sicer hrumijo motorji. Če ne bi strogega središča zaparkirali dostavljavci, bi človek posumil na nekakšen avtomobilski armagedon, o katerem lahko evropski teden brez avtomobila le sanja.
Seveda en dan brez avtomobila še ne prinese brezogljične pomladi, obstaja tudi utemeljena domneva, da bo Maribor v popoln prometni kaos po vzoru zastojev na avenijah Manhattna zapadel v ponedeljek, pri čemer se bo seveda gnev cedil po facebooku, a nekaj vendar ta mirni petek tudi pomeni - je dokaz, da gre tudi drugače. Ne le brez avtomobila, tudi brez panike, nerganja, jadikovanja in blatenja. Razumno.
Razum bo namreč zelo uporabna zadeva, če se želimo lotiti tudi dosti bolj resnih projektov, kot je lišpanje ulic - čiščenja zraka. Obremenjenost z delci PM10 in manjšimi, torej onesnažen zrak, je že dolgo tegoba tega mesta, s spremenjenimi vremenskimi vzorci pa vse kaže, da bo temperaturna inverzija nova realnost mariborskih zim. In z njo onesnažen zrak. Žal je z okoljskimi bremeni po večini tako, da nimajo le enega krivca, da bi vanj uperili prst in od njega terjali ukrepe, ampak so neprijetno strukturirani. Poleg prometa, za katerega smo že dokazali, da je obvladljiv, so dosti trši oreh kurišča. Zrak v središču mesta je namreč v določenih obdobjih čistejši od tistega, ki ga dihamo na obrobju z več samostojnimi hišami in kurjači, ki kurijo vsak po svoje. Industrija seveda prispeva svoj delež, a je ta vsaj v Mariboru razmeroma majhen, čeprav morda pokaže nova postaja na Teznem tudi to vrsto onesnaženja.
Seveda en dan brez avtomobila še ne prinese brezogljične pomladi
