Na 34. redni seji mestnega sveta Mestne občine Maribor so svetniki izglasovali, da se točka o razpisu posvetovalnega referenduma o morebitni sežigalnici v Mariboru umakne z dnevnega reda. Z drugimi besedami - referenduma 21. junija ne bo.
Pobudo za umik je dala Tatjana Frangež (Levica) z utemeljitvijo, da potrebnih podatkov, analiz vplivov na okolje in razprav še ni bilo. Župan Saša Arsenovič je sicer odgovoril, da občina želi biti čim bolj transparentna, zato je predlagala referendum: "Odslej bodo nastajali stroški. Tema je stara 10 let. Zdaj smo končno na točki, da se je Maribor lahko prijavil na koncesijo, da bi poskrbel za smeti, ki smo v napoto." Prav zato ni bil navdušen nad umikom.
A svetniki so večinsko podprli idejo Frangeževe, tudi Breda Čepe Vizjak (SDS): "Jaz sem za umik, ker s tem referendumom nič ne pridobimo. Niti ni nobene prave razprave. Ko bomo tako daleč, bo že na vrsti zakonski referendum. Zdaj pa je to le razmetavanje denarja. Raje ga namenimo za kakovostne razprave. Saj nekateri niti ne vedo, kje naj bi sežigalnica bila." Željko Milovanović (Lista kolesarjev in pešcev) je prikimal: "Ponavadi je najprej analiza vplivov na zdravje, analiza vplivov na okolje, javna razprava in na koncu referendum. Tu pa je bil predlog obraten."
Pritegnil je Stojan Auer (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti): "Ne vem, kam se nam mudi. Sežigalnice najbrž ne bo še kakšnih sedem, če ne deset let. Morda se mudi županu, ki odhaja ..." Pa je Arsenovič dodal: "Res odhajam junija, da ... na morje. Sicer pa si želim odpreti razpravo že zato, ker čas, znanje in energijo zaposlenih v naših podjetjih že trošimo, da bi s sežiganjem odpadkov dosegli cenejše ogrevanje in elektriko, namesto da imamo kupe smeti."
Auer je ob tem problematiziral domnevni strošek posvetovalnega referenduma 80.000 evrov in predlagal izvedbo referenduma sočasno z jesenskimi lokalnimi volitvami, da bi se omenjeni strošek izničil. Kot so ga kasneje podučili z občine, ni čisto tako, saj da tudi referendum zahteva svoj strošek, četudi je izveden hkrati z volitvami. Ob tem naj bi bil referendum hkrati z lokalnimi volitvami zelo izvedbeno zahteven.
Po odgovoru z občine se je oglasila Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti) in opozorila, da so stroški nastali že s plačanimi pravnimi mnenji in začetkom postopka, "ko ste mimo mestnega sveta ustanovili podjetje, kjer je sicer direktor isti kot v Snagi, a predvidoma ne dela brezplačno. Razprava o stroških je zato irelevantna. Tudi če referenduma ne bo, se ne bo zgodilo nič. Ministrstvo bo o koncesiji mogoče odločilo šele do konca tega leta. Mogoče pa tudi ne. Naj se izvede jeseni, ko bomo imeli morebiti novega župana in mestni svet. Do takrat pa razložite prebivalcem, ali bodo zaradi sežigalnice rasle rožice, ali bo paprika onesnažena, kam se bodo vozili odpadki itd."
Franc Kangler (SDS) je županu očital, da ne spoštuje volje drugače mislečih in da s posvetovalnim referendumom kopira prakso iz Ljubljane, kjer si želijo referenduma o parkiriščih: "A ničesar ne znamo sami rešiti?" Županu je očital še obedovanje z ljubljanskim županom, nakar je Arsenovič odgovoril, da drugačen referendum niti ni mogoč in da pogosto hodi na poslovna kosila, tudi z županom Celja, kjer je sežigalnica, in drugimi strokovnjaki.
Razpravo si je sicer želel Zdravko Luketič (Nova Slovenija - Krščanski demokrati), a tudi on je podprl predlog, da se datum referenduma prestavi na jesen, "ko bo znano končno finančno stanje države. Če država tega ne bo financirala, z lastnimi sredstvi itak ne moremo narediti sežigalnice".
