Mariborski univerzitetni senat in upravni odbor sta ta teden potrdila novo strategijo Univerze v Mariboru (UM) za obdobje 2021-2030. V njej druga največja univerza pod sloganom Ustvari si prihodnost opredeljuje 60 strateških ciljev na desetih področjih, od organizacije in povezljivosti univerze, razvoja izobraževalne, znanstvene in umetniške dejavnosti, spodbudnega delovnega okolja, internacionalizacije pa do razvoja univerze skozi sistem kakovosti.
Dokument obsega sedem strani, zelo splošno opredeljeni cilji za prihodnja leta pa niso bistveno drugačni od tistih v trenutno še veljavni strategiji. So pa nekoliko nadgrajeni zlasti na področju vpetosti univerze v okolje, njenega prostorskega razvoja in informacijske podpore dejavnostim UM.
Zapiranje pred javnostjo
Eden od ciljev nove strategije je tudi "celovit in institucionalno poenoten sistem komuniciranja z javnostmi". Pri komuniciranju z mediji univerza sicer nadaljuje prakse prejšnjega rektorja Igorja Tičarja, ki je pod krinko varovanja osebnih podatkov predstavnikom medijev zaprl dostop do gradiv sej senata, javnost pa s sej povsem izločil pri odločanju o habilitacijah visokošolskih učiteljev. V času koronakrize in dela na daljavo se univerza še bolj zapira vase. Kabinet rektorja Zdravka Kačiča ne dovoli, da bi novinarji prisluhnili online sejam senata, in pri tem svoje odločitve niti ni pripravljen argumentirati. Pri svojem poročanju o univerzitetni politiki smo tako omejeni na sporočila za medije, ki so, kar se tiče poročil iz senata, povsem nevsebinska.
Družbeno odgovorno načrtovanje vpisa
V dokumentu lahko preberemo, da bo mariborska univerza poskrbela za razvoj novih znanstvenih in študijskih področij, ki imajo potencial za nadaljnji razvoj univerze, hkrati pa tudi družbeno odgovorno načrtovala vpis. Zavzemala se bo za uporabo inovativnih metod učenja in sodobnih učnih okolij ter doseganje znanstvene odličnosti pa odprto, transparentno in na dosežkih temelječe zaposlovanje in krepitev mednarodne prepoznavnosti univerze. Omenjena je tudi vzpostavitev Tehnološko-inovacijskega centra UM, ki bi med drugim poskrbel za tehnološki prenos znanja v okolje.
"Prepričani smo, da univerze v teh težkih trenutkih ne potrebujejo strategij, temveč stvaren pogled na vlogo, ki naj jo igrajo kot znanstvene in izobraževalne ustanove"
Na univerzi so se med drugim zavezali še k tvornemu sooblikovanju inovacijskega ekosistema vzhodne kohezijske regije, kjer so sicer že precej aktivni. Napovedujejo tudi oblikovanje smernic za prostorski razvoj UM, novogradnje in celostno prenovo objektov pa kakovostno informacijsko podporo in upravljanje informacijske varnosti na univerzi ter krepitev razvoja svojega superračunalnika. Konkretnih ukrepov in ustreznih kazalnikov v dokumentu ni, pripravili naj bi jih v akcijskem načrtu. Na univerzi za zdaj o strategiji pravijo le, da jo bodo javnosti predstavili januarja.
"To so korporativne puhlice"
So se pa na sprejeti dokument že odzvali v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS), kjer menijo, da gre za nerealno zbirko želja in "nekritično zapisovanje korporativnih puhlic". "Prepričani smo, da univerze v teh težkih trenutkih ne potrebujejo strategij, ki so zasičene s praznimi frazami, temveč ureditev notranjih razmerij in stvaren pogled na vlogo, ki naj jo igrajo kot znanstvene in izobraževalne ustanove v službi tukajšnjega prebivalstva," so sporočili.
VSS je sicer pri pripravi strategije aktivno sodeloval, a je z rezultatom nezadovoljen, ker se, kot trdijo njegovi predstavniki, rektorju Zdravku Kačiču ni zdelo vredno odzvati ali sploh omeniti njihovih pomislekov in predlogov. Ob tem sindikat vodstvu univerze očita, da se v zadnjem obdobju "dokazano vedno bolj pogreza v močvirje sprenevedanja, preračunljivosti, napenjanja mišic, opuščanja socialnega dialoga in zanemarjanja svojega temeljnega poslanstva".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
