"Naredimo lahko veliko," je na okrogli mizi o stigmi družin alkoholikov, ki je potekala na Univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru, uvodoma poudarila Sonja Gerič Bevec, ki vodi Društvo za pomoč otrokom alkoholikov NACOA Slovenija. Njeno spodbudno sporočilo je namenjeno celotni družbi, saj je alkoholizem močna stigma, zato "družine ostajajo same, v temi, tudi zaradi sramu. Kot družba pa lahko gradimo okolje, kjer bo bolezen bolezen in ne sramota."

Da otroci alkoholikov odraščajo ne le z alkoholom, ampak tudi z negotovostjo, je dodal moderator Žiga Kastelic, sicer odrasli otrok alkoholika. "Naučijo se biti tiho. Za družino. Strah jih je, da bi izgubili zaupanje staršev. Potrebovali bi razumevanje in ne tišine ali umika. Ta tišina je lahko pogled, ki ga umaknemo, ali vprašanje, ki ga ne zastavimo," je razložil. Prav stigma še poglablja in podaljšuje stisko, je poudaril.

Otroci želijo zaščititi starše
Kako vseprisotna je "mokra kultura" v Sloveniji, je spomnila psihoterapevtka Karmen Henigsman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Alkohol je prisoten na vseh družabnih dogodkih, od rojstva do smrti, in je nekakšno lepilo družbe, je dejala. "Pitje je normalno, nepitje pa moramo opravičevati. Ko enkrat pride do zasvojenosti, pa ti družba obrne hrbet," je opozorila. To, da je tudi zdravljenje alkoholizma stigmatizirano, še posebej čutijo otroci. "Otroci so zelo na preži, kako se okolica odziva. Želijo zaščititi starše in imajo občutek, da niso iz dobre družine. Vse to pa lahko privede do odklonilnega vedenja, včasih tudi do razvoja lastne odvisnosti," je opozorila. Razložila je še, da se stigma začne doma: "Ko se zasvojenost stopnjuje, se začneta tišina in strah. Posamezniki začnejo živeti drug mimo drugega. In to vpliva na otroke. Če o tem ne govorimo, če jim ne povemo, da niso oni nič krivi in da tega ne morejo spremeniti, dobijo sporočilo, da je to prepovedana tema."
"Otroci kronično potrebujejo občutek varnosti"
Še posebno skrit je alkoholizem pri ženskah, sploh pri materah, kjer se ustvarja še dodatna stigma, češ da ženska zaradi alkohola pade še pri vseh drugih vlogah v življenju, je dodala. Pri moških pa da je alkoholizem večinoma označen kot posledica šibkosti ali slabe odločitve. Stroka sicer opaža trend porasta pitja med ženskami, tvegano pitje je tako že približno v enaki meri prisotno pri obeh spolih, je povedala. Opaža, da otroci matere skušajo še posebej zaščititi, pri očetih pa da je več jeze in posmehovanja.

Vsak alkoholik začne z malim brizgancem ali pivom
Svojo izkušnjo z alkoholizmom je opisal tudi pisatelj in dramatik Tone Partljič, ki je ozdravljen že 40 let. Izpostavil je strah pred tem, da nekdo pove, da je ozdravljen, in povedal, kako pogosto v naši družbi ljudi silijo k pitju ter kako pivo za nekatere sploh ni "pravi" alkohol, čeprav "vsak alkoholik začne z malim špricerjem ali pivom".

Opazil je tudi, da ga nehajo siliti, ko pove, da je ozdravljen. Pa tudi, da alkoholiki sami te bolezni ne dojemajo tako kot nekdo zlom noge. Zanikajo jo. Ni vedel, ali je hčerka tedaj vedela, da je alkoholik. Izvedel pa je, da je lagala, da je šel na Poljsko, ko je bil na zdravljenju. "Sramovala se je povedati. In prizadelo me je, da sem ji to povzročil," je dodal. Opazil je tudi, kako je zaradi alkohola postajal karakterno slab človek, kot pravi. In to je prav tako nekaj, kar je družini težko spremljati, je poudaril.
Punčke v prvih vrstah, ki v sebi trpijo
Otroci alkoholikov pogosto ostanejo sami, nihče jih ne opazi, pa je povedala dr. Nataša Sorko iz društva Žarek upanja. Razložila je, da so ti otroci večinoma ekstremno pridni: "To so punčke, ki sedijo v prvih vrstah, s samimi petkami, vsi jih imajo radi. A one trpijo v sebi, saj nimajo občutka varnosti. Živijo v strahu, kaj se bo zgodilo." Obstaja tudi drugi ekstrem, je dodala. Otroci, ki se zaradi težav doma, ki so posledica alkohola, težko učijo. Ki so agresivni, ker iščejo pozornost, saj želijo, da bi jih kdo slišal. Nekateri otroci pa včasih razvijejo tudi poseben vzorec izjemno visokih pričakovanj do sebe; v smislu, da če ne bodo vsega storili sami, tega ne bo storil nihče, kar jih lahko spremlja vse življenje in predstavlja veliko breme. "Otroci kronično potrebujejo občutek varnosti. Stiske teh otrok moramo bolje prepoznavati, saj ti otroci postanejo ranjeni," je poudarila.

In ko gre starš na zdravljenje, družina ni več dejavnik tveganja, temveč dejavnik zaščite. Takrat je pomembno, da se tudi otrokom odkrito pove za težavo - na starosti primeren način. Nikar naj svoje odsotnosti nato ne nadomeščajo z novimi igračami in razvajanjem, je posvarila, otrok da najbolj potrebuje toplino in jasne meje. "Pomembno je, da tak otrok najde odraslo osebo, ki se ji lahko zaupa. To so lahko tudi učitelji ali trenerji," še doda.
Zdravilo za stigmo je resnica
Ko se tematika alkoholizma premakne v javno sfero, je to premik v pravo smer, je poudarila Sonja Gerič Bevec: "Ko se o tem govori, družine slišijo, da niso same s svojo skrivnostjo." Prvi korak k ozdravitvi je tako ozaveščanje. Potem je tudi večja verjetnost, da ima oseba ob sebi nekoga, ki ji lahko pomaga, in da se lahko vrne v podporno okolje po zdravljenju, razloži. Pove, da je takih družin sicer veliko. Po ocenah stroke vsaj deset odstotkov v naši družbi. Točnih podatkov pa ni tudi zato, ker se za zdravljenje odloči le manjšina.
In kaj je zdravilo za stigmo? Resnica, poudarijo sogovorniki. "Stigma se zmanjša, ko o tem govorimo. Ne glede na to, kako težka izkušnja je to, na koncu živijo ti ljudje bolj bogato kot kadarkoli prej," sklene Sorko. In pomembno je, da se tudi otrokom pove resnica, doda Sonja Gerič Bevec.


