Izguba v mariborski bolnišnici se je z 2,3 milijona evrov, kolikor je znašala po prvih dveh mesecih letošnjega poslovanja, do konca marca poglobila na 3,7 milijona evrov. Glede na enako obdobje lani je poslovni rezultat UKC-ja slabši za slaba 2,4 milijona evrov. Direktor UKC Maribor dr. Vojko Flis je na seji sveta zavoda dejal, da se presežek odhodkov ujema točno za toliko, kolikor so bile znižane uteži SPP - skupine primerljivih primerov, s katerimi se v javnih zavodih meri plačevanje zdravstvenih storitev. "Manj ne delamo, dobimo pa manj denarja," je povedal Flis o izgubi in dodal, da imajo vse bolnišnice enako težavo. Gre za nepriznavanje stroška prehrane in prevoza na delo, ki bi moral soditi v utež, je pojasnil.
Flis je spomnil, da zdravstveni domovi (ki so v ustanoviteljstvu občinski, ne državni kot bolnišnice) zaradi tega zdaj tožijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Problematizirajo namreč, da ni plačila prehrane in prevoza na delo. Flis je dejal, da ima UKC Maribor s tega naslova letno za 12 milijonov evrov stroškov, vendar pa to, kot rečeno, ni zajeto v strukturi nobene uteži. Sicer ne gre za novo težavo. "Tega ne plačujejo že leta, ampak ob tako napeti finančni situaciji se to pozna," je povedal na seji.
"Manj ne delamo, dobimo pa manj denarja"
V vodstvu računajo, da bi nekoliko izboljšali rezultat z izvajanjem 15 dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob. Mesečni prihodek iz naslova dodatnih programov je zdaj okoli 2,2 milijona evrov oziroma pomeni za bolnišnico 1,2 milijona evrov dobička. V UKC so sicer do konca aprila opravili nekoliko več zdravstvenih storitev kot lani, in sicer 167.144, lani jih je bilo 164.753. Na prvo zdravstveno storitev trenutno čaka 78.345 pacientov, od tega 27.697 preko dopustne čakalne dobe. Čakalne dobe za operativne posege so se sicer nekoliko skrajšale, za preglede in diagnostične storitve pa podaljšale.
Zastarela informacijska tehnologija
Svet UKC se je seznanil tudi z investicijo v digitalizacijo, in sicer z 2,439 milijona evrov, ki so jih pridobili iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost za modernizacijo strežniške in komunikacijske opreme. S strani ministrstva za zdravje je bilo obljubljenih sicer še 1,5 milijona evrov dodatnega denarja, a so te aktivnosti na ministrstvu kasneje ustavili. V UKC Maribor ocenjujejo, da bi za celovito izvedbo tako imenovanih reduntantnih podatkovnih centrov (ki omogočajo rezervno shranjevanje podatkov) potrebovali osem milijonov evrov.
Vodja centra za informatiko Aleš Turk je spomnil še, da se že leta vleče tudi poskus nadomeščanja informacijskega sistema Medis, ki ga uporablja UKC. Vzdrževalci so jih namreč opozorili, da ga čez kakšno leto ne bodo več mogli uspešno vzdrževati, ker je tehnologija že tako zastarela in skoraj ni tehnologov, ki bi z njim še delali. Zato bodo primorani preiti na drug sistem. Dokumentacija je pripravljena že vsaj tri leta, vendar je na ministrstvu ne potrdijo.
O radiologih za zaprtimi vrati
Obravnavo točke razno so na koncu znova zaprli za javnost. Mačkošek novinarjem ni želel pojasniti zakaj, dejal je, da bodo "pač obravnavali temo, ki trenutno ni za javnost in pika". Po naših podatkih je šlo za pismo predstojnika radiologije v odstopu dr. Jerneja Lučeva, ki ga je poslal vsem članom sveta zavoda in jih pozval k razpravi o odgovornosti Flisa in strokovne direktorice dr. Nataše Marčun Varda zaradi neuspeha pri pogajanjih s sedmimi interventnimi radiologi. Ti so pred dvema tednoma podali odpoved delovnega razmerja zaradi spora z vodstvom okoli plačevanja njihovega dela v času pripravljenosti. Interventni radiologi naj bi se po naših informacijah nagibali k temu, da odstopijo od pogajanj, s čimer postaja njihov odhod dokončen. Ocenjujejo namreč, da se je vodstvo z njimi pogajalo s figo v žepu, saj naj bi istočasno že iskali alternativne poti in zunanje izvajalce, s katerimi bi jih nadomestili - in to po bistveno višji ceni. Nekateri izmed njih so po naših podatkih zato že spraznili svoje delovne prostore v UKC Maribor.
Lučev je v pismu člane sveta zavoda opozoril tudi na pritiske na kolege, ki so interventnim radiologom izrazili javno podporo. Predvsem pa je svetu zavoda položil na srce, da gre za "vprašanje varnosti in dostopnosti oskrbe bolnikov, ki potrebujejo visoko specializirano interventnoradiološko zdravljenje." Kot je znano, je Lučev zaradi eskalacije težave, ki se vleče že leto dni, odstopil s položaja, zdaj torej k temu, v kolikor ne najdeta rešitve, poziva tudi oba vodilna v UKC Maribor.
Svet zavoda pa, kot kaže, pričakuje, da bosta z delom nadaljevala. Po seji so namreč sporočili: "Svet zavoda pričakuje, da bo vodstvo UKC Maribor našlo rešitev za nastalo problematiko v okviru zakonskih možnosti in zaščite interesa bolnikov."
Kot smo že poročali, interventni radiologi zahtevajo, da jih v času pripravljenosti, ko torej čakajo na morebiten klic zaradi nujnega primera, pri katerem potrebujejo njihovo storitev, plačujejo glede na poseg in ne glede na čas trajanja posega, ki mora biti čim krajši, podobno, kot je to urejeno pri interventnih kardiologih. Poleg tega želijo priznanje desetih dodatnih plačnih razredov zaradi posebnih znanj in kompetenc - pri čemer bi se upoštevalo morebitno doseganje plačnega vrha v javnem sektorju. Deset plačnih razredov sicer pomeni okoli 400 evrov višjo mesečno plačo.
