Podjetje Skylabs je v vesolje poslalo že dva mikrosatelita, tretji, poimenovali so ga Trisat-S, pa je že na vzletni rampi, nam je ob podpisu pogodbe o sofinanciranju novega vesoljskega razvojnega centra v Mariboru iz strani države povedal direktor inovacij pri podjetju Skylabs d.o.o. Iztok Kramberger.
"Satelit je na rampi in čaka na izstrelitev z nemško raketo Spectrum podjetja Isar Aerospace," tako Kramberger. Prvi polet omenjene rakete je sicer bil neuspešen, tudi za konec januarja letos načrtovani vzlet so prestavili, včerajšnji pregled stanja za polet pa je pokazal, da so napake, ki so bile zaznane, odpravili. Vzlet rakete, na kateri bo poleg nekomercialne satelitske misije Univerze v Mariboru v sodelovanju s podjetjem SkyLabs TriSat-S tudi nekaj drugih projektov evropskih univerz (CyBEEsat, Platform 6, FramSat-1, SpaceTeamSat1, Let It Go), pa je načrtovan za 19. marec zvečer ob 21. uri po našem času. Rezervni termin je 21. marec.
Z misijo Trisat-S, ki je bila namenjena zavedanju okolja, so startali pred nekaj leti, računali pa so na življenjsko dobo satelita dva do tri tedne. Mikrosatelit so pocenili, kolikor se je dalo, zaradi kratke življenjske dobe ni imel niti sončnih panelov ter se je napajal zgolj iz baterije. Prvotni cilj je bil predstaviti varno komunikacijo s satelitom v zelo nizkih orbitah, je pojasnil sogovornik, vendar jih je medtem trg prehitel. "Ta varna komunikacija se že uporablja tudi v vesolju, na trenutno osmih satelitih, zato je tehnološka demonstracija postala manj smiselna. Ker se je vmes zgodila tudi prestavitev poleta - iz poskusnega poleta, ki je ciljal na nizko orbito smo misijo prestavili na drugi polet, ki se bo zgodil v naslednjih dneh in cilja na 500 do 550 kilometrsko orbito. To nam daje približno 5 let življenjske dobe," je pojasnil Kramberger. Tako so v dogovoru z Nemško vesoljsko agencijo hitro spremenili cilje misije ter fokus usmerili na baterijsko napajanje. "Baterije kažejo potenciale za misije v globoko vesolje. Ko se namreč oddaljimo na večjo razdaljo od Zemlje, nam količina sončne energije močno pada in posledično iščeš drugačen koncept za napajanje. Demonstracija Trisat-S je na nek način demonstracija nekakšne nano sonde, ki ima v sebi zadostno energijo, da jo po desetih letih aktiviraš in jo denimo pošlješ proti neki luni in tam proučiš okolje, preden na njej pristaneš."
ESA ima v dolgoročnih načrtih obisk Saturnove lune Enceladus, na kateri so zaznali domnevni gejzir, posledično vodo, toploto, bakterije, življenje. Vendar je treba pred pristankom na luni poslati izvidniške sonde in Trisat-S je primer tega. Na satelit so pri Skylabs namestili miniaturne kamere, s katerimi imajo 360 stopinjski pogled v vesolje, kar jim omogoča navigacijo v vesolju brez navigacijskih satelitov. Kramberger uporabljeno tehnologijo primerja s konceptom taksija brez voznika: "Krepitev inteligence na krovu satelita pomeni to, da postane satelit podobno pameten, kot je recimo danes sodoben avto. Ta vas opozarja o prometnih znakih, prepoznava nevarnosti, pešce. V vesolju pešcev sicer ni, so pa druge ovire." Satelit Trisat-S bo sicer večino časa v hibernaciji, načrtujejo, da ga bodo aktivirali 1-krat na mesec, za komunikacijo s satelitom pa bodo v Zrkovcih, kjer že stojita dve poslopji, z antenskim sistemom opremili eno izmed njih.
